Hamurabi: Razlika med redakcijama

V času njegovega življenja so Hamurabija dojemali kot poosebljeno božanstvo. Po smrti so se ga spominjali kot velikega osvajalca, ki je širil babilonski imperij in kot idealnega zakonodajalca, ne toliko kot idealnega vojskovodjo. Hamurabija so odkrili arheologi v 19.st. in še danes velja za pomembno osebnost v zgodovini prava.

 

[[Slika:Milkau Oberer Teil der Stele mit dem Text von Hammurapis Gesetzescode 369-2.jpg|thumb|left|Hamurabijev zakonik]]

 

Hamurabi je babilonsko ozemlje najprej razširil z zavzemanjem mest južno od Babilonije, potem pa je nadaljeval z osvajanjem večjega dela Medrečja. Njegova vojaška osvajanja segajo v pozno dobo njegove vladavine. Morda je nanje vplival padec [[Šamsi-Adad]]ovega [[imperij]]a.

 

 

Hamurabijev zakonik je dobro ohranjen babilonski spisek zakonov antične Mezopotamije, iz leta ok. 1754 pr.n.št. Gre za enega najstarejših daljših dekodiranih zapisov na svetu. Obstaja delna kopija zakonika na 2,25 metra visoki kamniti steli. Sestavlja ga 282 zakonov, s stopnjujočimi se kaznimi, glede na družbeni status, spol, status sužnja, ipd. Zakonik so spisali pisarji na 12 tablic. Prejšnji sumerski zakoni so se osredotočali predvsem na kompenzacijo žrtev, medtem ko se dotični zakonik osredotoča bolj na fizično kaznovanje po talionskem načelu. Obenem je to bil prvi zakonik, ki je omejil pravico do maščevanja oškodovancev.

Čeprav so za današnji čas kazni iz Hamurabijevega zakonika neusmiljeno stroge (velja [[talionsko pravo]], ki ga ponazarja načelo ''zob za zob''), dejstvo, da se Hamurabi ni zadovoljil le z zapisom [[zakon]]ov svojega kraljestva, temveč jih je skušal še urediti v sistematično celoto, postavlja zakonik kot pomemben korak v razvoju [[civilizacija|civilizacije]].

 

Hamurabi je bil eden najbolj čaščenih kraljev svojega obdobja, saj so ga že za časa njegovega življenja proglasili za boga. Sodeč po zapisih po njegovi smrti, se Hamurabija spominjajo predvsem po: zagotavljanju miru, pravice in novih zmag. Njegovi podložniki so verjeli, da je na sveti misiji, katere cilj je širjenje civilizacije po vsem svetu.

 

[[Slika:Hammurabi's Babylonia Locator Map 1.svg|right|thumb|300px|Babilonija, 1792 - 1750 pr. n. št.]]Nekateri [[vera|verski]] [[zgodovinar]]ji povezujejo Hamurabija s [[Sveto pismo|svetopisemskim]] [[Nimrod]]om, saj naj bi oba imela podobne vojaške dosežke. Po svetopisemski [[legenda|legendi]] naj bi bil Nimrod [[vnuk]] [[Noe]]tovega sinu, [[ime]] Hamurabi pa lahko razlagamo kot ''[[Hem]] Veliki'' [http://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&lang=sl&pos=1&qall=0&idq=1&idp0=1&m=%31%20%4D%7A%20%31%30&hl=%31%20%4D%7A%20%31%30%2C%38].

 

 

Šibki Hamurabijevi nasledniki niso mogli vzdržati vojaškega pritiska [[Hetiti|Hetitov]], ki jih je vodil kralj [[Mursilis I.]] Uspelo jim je uničiti Babilonski imperij. Babilonu so kasneje za okrog 400 let (približno med letoma 1595 pr. n. št in 1155 pr. n. št. zavladali [[Kasiti]], ki so še spoštovali Hamurabijev zakonik.