Španska nasledstvena vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 78:
Potreba po miru je zahtevala [[diplomacija|diplomatske]] rešitve konflikta. Pogajanja so bila zelo zahtevna in so trajala eno leto, tudi zaradi novega položaja, v katerem se je znašel Filip V. Končni sporazum je bil podpisan šele aprila 1713 ([[Utrechtski mir]]).
[[Slika:Tratado de asiento de negros Guerra Sucesión Española 1713.jpg|thumb|
Prvi delni sporazum je bil sklenjen med Francijo in Veliko Britanijo. Poleg splošno znanih točk (dokončna ločitev med francosko in špansko krono, nevtralno ozemlje med Francijo in Republiko Nizozemsko, spoštovanje mej s cesarstvom) so bili odobreni razni skrivni dogovori med državama. Teritorialni sporazumi so obvezovali Francijo, da podpre neodvisnost Savoje od cesarstva in da spoštuje pretekle dogovore med Habsburžani in Španijo, predvsem odstop Minorke. Trgovski sporazumi so med drugim predvidevali uničenje
V prepričanju, da je takojšnja prekinitev sovražnosti ugodna za vso aljanso, so Britanci sklenili s Francozi tudi nenapadalni pakt in odpoklicali svoje čete z bojišč. Njihovi najbližnji zavezniki Nizozemci, ki spet niso bili vključeni v skrivna pogajanja in niso dosegli nikakih trgovskih ali teritorialnih priznanj, so vojno nadaljevali. Priključili so se cesarskim četam, ki so napadale Francijo s severa.
Vrstica 97:
* [[Gelderland]] se razdeli med Prusijo, Nizozemsko, Avstrijo in Bavarsko. <ref>Pitt, H. G., ''The Pacification of Utrecht'', v ''The New Cambridge Modern History'', VI</ref>
S cesarstvom so bili Francozi še v vojni. Zadnja bitka se je odvila novembra 1713, ko so Avstrijci osvojili [[Fribourg]]. Že v naslednjih dneh so se začela mirovna pogajanja
[[Slika:
Vsebuje naslednje popravke utrehtskih dogovorov:
* Cesarstvo se odpove dedni pravici do nasledstva na španskem prestolu, a ne prizna Filipa V. za španskega kralja in ne sklene miru s Španijo.
| |||