Pesniti je začel v vrtcugimnaziji pod vplivom Marka Pohlina. Svojemu učitelju »kranjskega pisanja«, kot je zapisal v [[avtobiografija|avtobiografiji]], je Vodnik napisal [[Žalostinka|elegijo]] ''Mila pesm'', ko je ta leta 1775 odšel na [[Dunaj]]. Prve pesmi je objavil v [[Pisanice|''Pisanicah'']]. Dve sta izstopali — ''[[Zadovoljni Kranjec|Zadovolni Krajnc]]'' in ''[[Klek]]''. Po Pohlinovem odhodu je Vodnik za petnajst let umolknil. K pisanju ga je spet pritegnil Žiga Zois, ki ga je odmaknil od Pohlinove šole in ga usmeril v [[Razsvetljenska književnost|razsvetljenstvo]]. Pritegnil ga je k pisanju literarnih, poljudnoznanstvenih, jezikoslovnih in publicističnih del, s področij [[geografija|zemljepisa]], [[gospodarstvo|gospodarstva]], [[geologija|geologije]], [[leposlovje|leposlovja]]: [[epigram|epigrame]] (napisi za mesece), [[uganka|uganke]] ... Vse to je izdal v koledarjih [[Velika pratika|''Velika pratika'']] (1795—1797) <ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUW8JRS8/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Velika Pratika ali Kalender] (Digitalna knižnica slovenije)</ref> in [[Mala pratika|''Mala pratika'']] (1798—1806),<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVTJNYPR/?query=%27contributor%3dValentin+Vodnik%27&pageSize=25 Mala praktika na dlib.si]</ref> ki jima je bil edini sodelavec in urednik. Veliko časa je Vodnik posvečal prvemu slovenskemu časopisu [[Lublanske novice|''Lublanske novice'']] (1797—1800). Časopis je urejal in pisal do leta 1799. Novice je povzemal in prevajal iz nemščine, dodajal pa je tudi domača obvestila, večinoma iz Ljubljane in [[Kranjska|Kranjske]]. Nato se je posvetil šolskemu delu.
Od ostarelega [[Blaž Kumerdej|Blaža Kumerdeja]] je leta 1796 prevzel [[slovar]]. Pri slovarju je začel sodelovati leta 1794 z zbiranjem rudarskega besedišča. V nasprotju s Kumerdejem se je odločil za nemško-slovenski slovar. Napredoval je zelo počasi. Slovar ni nikoli izšel, ohranjen pa je v rokopisu.
Leta 1806 je izdal prvo pesniško zbirko ''Pesme za pokušino'', ki velja za prvo slovensko pesniško zbirko. Vsebuje 17 pesmi. Tudi v zreli dobi je bilo njegovo pesnjenje po količini skromno in po vsebini preprosto. Ob izvirnem pesnjenju je zbiral [[Slovenske ljudske pesmi|ljudske pesmi]] in prevajal. Leta 1809 je izdal zbirko ''Pesmi za brambovce''. Zbirka je prevod avstrijske [[brambovska poezija|brambovske poezije]].
