|
|map_caption =
|pushpin_map = Macedonia
|pushpin_map_caption = Geografski položajLega v Severni Makedoniji
|coordinates_region = MK
|coordinates_display = inline,title
|subdivision_type = [[Država]]
|subdivision_name = {{MKDzastava|Severna Makedonija}}
|subdivision_type1 =
|subdivision_name1 =
|government_type =
|leader_title = Župan
|leader_name = AleksandarKonstantin PetreskiGeorgeski
|leader_name1 =
|leader_title2 =
|elevation_m = 695
|postal_code_type = Poštna številka
|postal_code = 6000
|area_code = 389 46
|website = {{URL|www.ohrid.com.mk}}
| designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/99 99]
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = {{flagzastava|Severna Makedonija}}
| designation1_free2name = Področje
| designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]]
[[Slika:Ohridview.JPG|thumb|250px|Ohrid]]
'''Ohrid''' (makedonsko: Охрид) je mesto v Republiki [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]], na severovzhodni obali [[Ohridsko jezero|Ohridskega jezera]] in je središče [[Ohridska regija|Ohridske regije]], ter sedež [[Občina Ohrid|ohridske občine]]. Ohridsko občino sestavlja mesto Ohrid in 28 manjših naselij, skupno število prebivalcev občine je okoli 55.000, mesto Ohrid pa ima okrog 42.033 prebivalcev. Ohrid je največje mesto ob Ohridskem jezeru in [[Seznam mest Republikev MakedonijeSeverni Makedoniji|osmo največje v državi]]. Ohrid je nekoč ime 365 cerkva, ena za vsak dan v letu in si tako prislužil ime <nowiki>''Jeruzalem (iz Balkana)''</nowiki>. Mesto je bogato s slikovitimi hišami in spomeniki, prevladuje pa turizem. Nahaja se jugozahodno od Skopja in zahodno od [[Resen|Resena]] ter [[Bitola|Bitole]]. Mesto leži na dnu Ohridskega polja, na osamljenem [[apnenec|apnenčastem]] hribu (792 [[nadmorska višina|mnm]]), ki je rtasto zarezan in se visoko dviga nad Ohridskim jezerom (695 mnm). Po takšnem položaju na hribu (»rid« je makedonski izraz za hrib), je mesto dobilo [[Slovani|slovansko]] ime (»vo rid«, »o hrid«). <ref>Höfler, Janez, Voje, Ignacij, Puc, Matjaž: Svetovna dediščina: UNESCO - naravne in kulturne znamenitosti: Škocjanske jame, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Kotor, Durmitor in Tara, Ras in Sopočani, Studenica, Ohridsko jezero in Ohrid, stran 154</ref> Od leta [[1980]] sta Ohrid in Ohridsko jezero na seznamu [[unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]] [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]-a.
== Ime ==
=== Antika ===
Najstarejši prebivalci najširšega območja Ohridskega jezera so bili [[Ilirija (država)|Ilirsko]] pleme [[Enhelejci]] in [[Dasareti]], [[Antična Grčija|staro grško]] pleme, ki je temeljilo na vzhodu regije Lynkestis. Po nedavnih izkopavanjih je bilo mesto prisotno že iz časa kralja [[Filip II. Makedonski|PhillipaFilipa II. Makedonskega]], medtem, ko je [[Samuilova trdnjava]] stala že prej in sicer v 4. stoletju pr. Kr. V času rimskih osvajanj, proti koncu 3. in začetku 2. stoletja pr. Kr., so bili omenjeni Dasareti in regija Dasaretija ter starodavno grško mesto Lychnidos ([[Grščina|grško]]: υχνιδός). Obstoj starodavnega grškega mesta Lychnidos je povezan z [[Grška mitologija|grškim mitom]] o [[Fenicija|feničanskem]] princu [[Kadmos|Kadmosu]], ki je bil izgnan iz [[Tebe, Grčija|Teb]], v [[Beocija|Beociji]] ter pobegnil v [[Enhelejci|Enhelejo]] in ustanovil mesto Lychnidos na obali današnjega Ohridskega jezera. Ohridsko jezero, starogrško ''Lacus Lychnitis'' (grški: Λυχνίτις), katerega modra in izjemno pregledna voda v antiki je jezeru dala grško ime, se je v srednjem veku občasno še vedno tako imenovalo. Ohrid se je nahajal ob [[Via Egnatia]], ki je z jadranskim pristaniščem Dyrrachionom (današnji [[Drač]]) povezovala [[Bizanc]]. Arheološka izkopavanja (npr. [[Polikonška bazilika]] iz 5. stoletja) dokazujejo zgodnje sprejetje krščanstva na tem območju. Škofi iz Lychnidosa so sodelovali v več [[Ekumensko gibanje|ekumenskih]] svetih.
== Znane osebnosti ==
|
