Hongkong: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AndrejS.K (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 150:
 
Britansko-kitajska skupna izjava zagotavlja zdajšnji sistem s temeljnim zakonom še 50 let po prenosu suverenosti. Ne določa pa kako se bo upravljal Hong Kong po letu 2047. Delovanje vlade in način opravljanja ozemlja v prihodnosti je stvar političnih razprav in špekulacij. Po letu 2047 se lahko politični in pravni sistem integrira s preostalo Kitajsko ali pa se ozemlje še naprej upravlja ločeno.<ref>{{harvnb|Cheung|2016}}.</ref><ref>{{harvnb|Cheung|2015}}.</ref>
 
== Geografija ==
 
Hong Kong leži na južni obali Kitajske , 60 km vzhodno od Macaa na vzhodni strani ustja Biserne reke (Pearl river). Iz vseh strani ga obdaja južnokitajsko morje na severu pa meji na mesto Shenzhen in reko Sham Chun. Območje obsega 2.755 km². Ozemlje sestavlja otok Hong Kong, polotok Kowloon, Nova ozemlja, otok Lantau in več kot 200 drugih manjših otokov. Od skupne površine, 1.073 km² obsega kopno in 35 km² vodne površine. Najvišja točka je Tai Mo Shan z 957 m nadmorske višine. Urbani razvoj je osredotočen na polotok Kowloon, otok Hong Kong in Nova ozemlja. Zaradi pomankanja ustreznih ravnih površin za gradnjo je velik del pridobljen iz morja (6odstotokv celotne površine).
 
Nerazvit teren je hribovit in gorat z zelo malo ravnih površin. Večinoma ga prekriva gozd, grmičevje , trava ali pa kmetijska zemljišča. Približno 40 odstotkov ostale površine predstavljajo državni parki in naravni rezervati. Ozemlje ima zelo raznolik ekosistem; v regiji je več kot 3.000 vrst rastlin (od tega 300 domačih iz Hong Konga), na tisoče vrst žuželk, ptic in morskih vrst.
 
=== Podnebje ===
 
Hong Kong ima vlažno subtropsko podnebje značilno za južno Kitajsko. Poletja so vroča in vlažna z občasnimi nalivi in nevihtami ter toplim zrakom iz jugozahoda. Takrat se najpogosteje pojavljajo tajfuni, ki povzročajo poplave in plazove. Zime so na začetku blage in običajno sončne, proti februarju postane oblačno občasne hladne fronte pa iz severa prinašajo močne hladne vetrove iz severa. Najbolj zmerni letni čas sta pomlad in jesen, ki sta nas splošno sončna in suha. Sneženje se pojavi redko pa še to na višjih nadmorskih višinah. Hong Kong prejme na leto povprečno 1.709 sončnih ur. Najvišja in najnižja zabeležena temperatura v observatoriju je bila 22. avgusta 2017 36,6 °C in 18. januarja 1893 0,0 °C. Najvišja in najnižja zabeležena temperatura v Hong Kongu je bila 22. avgusta 2017 39,0 °C v parku Wetland in 24. januarja 2016 -6,0 °C na gori Jaj Mo Shan.
 
=== Arhitektura ===
[[File:Montane Mansion Quarry Bay.B.JPG|thumb|alt=Tall blocks of flats, attached on three sides|Primer zgoščene stanovanjske gradnje zaradi pomanjkanja prostora.]]
Hong Kong ima največ nebotičnikov na svetu, 317 je višjih od 150 m, in je tretji po številu visokih stavb na svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.emporis.com/statistics/skyline-ranking |title=Skyline Ranking |publisher=[[Emporis]] |accessdate=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180623034606/https://www.emporis.com/statistics/skyline-ranking |archive-date=23 June 2018 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomanjkanja primernega prostora za gradnjo se je ta omejila na visoke zgradbe z veliko gostoto, ki se prepleta skupaj z trgovskimi kompleksi.<ref>{{harvnb|Tong|Wong|1997}}.</ref> Enodružinske hiše so redke in se jih najde le na obrobju mesta.<ref>{{harvnb|Forrest|La Grange|Yip|2004|pp=215, 222}}.</ref>
 
International Commerce Center in Two International Finance Center sta najvišji zgradbi v Hong Kongu in med najvišjimi v azijsko-pacifiški regiji.<ref>{{cite web |url=https://www.emporis.com/statistics/worlds-tallest-buildings |title=The World's Tallest Buildings |publisher=[[Emporis]] |accessdate=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624121309/https://www.emporis.com/statistics/worlds-tallest-buildings |archive-date=24 June 2018 |url-status=live }}</ref> Ostale znane stavbe v mestu so glavna stolpnica banke HSBC, Central Plaza, Hopewell Center in Bank of China Tower.<ref name="FengShui">{{harvnb|Kohlstedt|2016}}.</ref><ref>{{harvnb|Hollingsworth|Zheng|2017}}.</ref>
 
Zaradi pomanjkanja prostora in hitrega razvoja je veliko povpraševanja po prostoru za novogradnje kar je prispevalo k pogostemu rušenju starejših stavb.<ref>{{harvnb|Zheng|2017}}.</ref> Prav za radi tega je mesto ohranilo zelo malo stare arhitekture. Kljub temu pa je mogoče še vedno najti veliko primerov lingnanove arhitekture. Tak primer so starejše vladne zgradbe. Najstarejša zgradba zahodne sloga v Hong Kongu je Flagstaff House iz leta 1846 v kateri je prebival vojaški poveljnik Hong Konga.<ref>{{harvnb|McKercher|Ho|du Cros|2004}}.</ref> Nekatere stare stavbe ohranjajo prvotno funkcije ostale pa so bile namenjene novim novim uporabam. Tak primer je stavba pristaniške policije<ref name="TourismFacts">{{harvnb|Tourism Facts|2016}}.</ref> v kateri so danes poslovni prostori in stavba senatorija Bethanie kjer je danes akademija za vizualno umetnost.<ref>{{harvnb|Béthanie|2015|p=3}}.</ref> Najstarejši objekt v Hong Kongu je tempelj Tin Hau posvečen boginji morja Mazu, zgrajen je bil leta 1012 in obnovljen leta 1266. Na zgodovinski poti Ping Shan si je možno ogledati več različnih arhitekturnih primerov iz kitajskih dinastij vključno s pagodo Tsui Sing Lau (edina pagoda v Hong Kongu).<ref>{{harvnb|Declared Monuments|2007|pp=5–6}}.</ref>
 
Za mesto je značilna stavba Tong Lua, ki je stavba za mešano rabo zgrajena v kolonialnem obdobju. V njeni arhitekturi se mešata kitajski arhitekturni slog z evropskimi vplivi. Veliko takih in podobnih zgradb so zgradili po vojni ko je število prebivalcev v mestu skokoviti naraslo.<ref>{{harvnb|Xue|2016|p=99}}.</ref> Primeri takih gradenj sta hiši Lui Seng Chun in Blue Houste (modra hiša) v okrožju Wan Chai in ulice Shanghai Street in Mong Kok. Množična stanovanjska naselja zgrajena v šestdesetih letnih prejšnjega stoletja imajo modernistični slog.<ref>{{harvnb|Xue|2016|p=41}}.</ref>
 
== Opombe==