Hongkong: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 90:
== Etimologija ==
Ime ozemlja na katerem se danes nahaja Hong Kong se je prvič pojavilo leta 1780<ref>{{harvnb|Empson|1992|p=94}}.</ref> pod imenom He-Ong-Kong, nanašalo se je na majhen prehod med otokom Aberdeen in južno obalo otoka Hong Kong. Na otoku Aberdeen so se prvič pojavili stiki med britanskimi mornarji in lokalnimi ribiči.<ref>{{harvnb|Bishop|Roberts|1997|p=218}}.</ref> Čeprav izvor današnjega imena ni znan velja prepričanje da ime izhaja iz kantonske izgovorjave hēung góng. Ime se prevede kot dišeči prstan ali kot kadilno pristanišče.<ref name="etym">{{harvnb|Room|2005|p=168}}.</ref> Dišeči se lahko nanaša na sladek okus sladke vode, ki se izliva iz bližnje Biserne reke ali vonj iz tovarn kadila, ki so se včasih nahajale na obalah Kowloona. Kadilo namenjeno izvozu je bilo pred razvojem pristanišča Victoria shranjeno na otoku Aberdeen. Drugi kolonialni guverner, Sir John Davis je predstavil alternativno razlago. Po njegovem je ime izhajalo iz Hoong-keang (rdeči hudournik), kar pomeni barvo zemlje nad katero je tekel slap na otoku.<ref>{{harvnb|Davis|1841|p=6}}.</ref>
Poenostavljeno ime Hong Kong se je pogosto uporabljalo do leta 1810,<ref>{{harvnb|Empson|1992|p=96}}.</ref> ime je bilo zapisano tudi z eno besedo Hongkong. Uporabljalo se je do leta 1926 ko je vlada uradno sprejela ime sestavljeno iz dveh besed.<ref>{{harvnb|Hong Kong Government Gazette|1926}}, No. 479.</ref> Kljub temu nekatere korporacije ustanovljene v kolonialni dobi še vedno uporabljajo eno ime vključno z Hongkong Land, Hongkong Electric, Hongkong and Shanghai Hotels ter Hongkong and Shanghai Banking Corporation (HSBC).<ref>{{harvnb|HSH Annual Report|2017|p=6}}.</ref><ref name="HSBC">{{harvnb|HSBC Annual Report|2011|p=2}}.</ref>
== Zgodovina ==▼
Ozemlje so ljudje naseljevali že v obdobju neolitika pred približno 6.000 leti. Prvi naseljenci so bila priobalna ljudstva ki so se preselila iz notranjosti in so s seboj prinašali znanje o gojenju riža. Dinastija Qin je območje Hong Konga kitajski priključila leta 214 pred našim štetjem potem ko je zasedla staroselski Baiyue. Po propadu dinastije Qin je območje prešlo pod kraljestvo Nanyue (predhodnica Vietnama). Pod kitajsko je ponovno prišlo v času dinastije Han. Med mongolskimi osvajanji se je dvor dinastije Song začasno nahajal v zdajšnjem Kowloonu, vse do končnega poraza v bitki pri Yamenu leta 1279. Do konca dinastije Yuan se je v regiji naselilo sedem večjih družin, ki so imele v lasti večino zemlje. V času dinastije Ming se je v Kowloon prišlo veliko priseljencev. Prvi evropski raziskovalec, ki je prišel na to področje je bil portugalski raziskovalec Jorge Álvares, leta 1513. Portugalski trgovci so v vodah Hong Konga ustanovili trgovsko postojanko imenovano Tamão preko katere so redno trgovali s kitajsko. Čeprav so bili po vojaških spopadih v dvajsetih letih 16. stoletja izgnani so se do leta 1549 trgovski odnosi ponovno vzpostavili. V ta namen je Portugalska leta 1557 v trajen najem dobila Macao.
Po prehodu iz dinastije Ming na Qing se je Kitajska zaprla s politiko haijan pa je bila prepovedana vsa pomorska trgovina. To politiko je odpravil cesar Kangxi leta 1684. Oblasti so leta 1757 ustanovile sistem kantona s čimer so poostrile nadzor nad trgovino in neruskimi ladjami, ki so pristajali v kitajskih pristaniščih. Čeprav je bilo evropsko povpraševanje po kitajskih izdelkih kot so čaj, svila, porcelan veliko je bilo kitajsko zanimanje za evropsko blago nepomembno. Da bi zmanjšali trgovinsko neravnovesje so Britanci na Kitajsko prodajali velike količine indijskega opija, ki je bil na kitajskem prepovedan. Soočeni s krizo zaradi drog so qingovi uradniki izvajali vedno bolj agresivne ukrepe za zaustavitev trgovine z opijem. Cesar Daoquanq je zavrnil predlog za legalizacijo in obdavčitev opija, carski komisar Lin Zexu pa je leta 1839 naložil izkoreninjenje trgovine z opijem. Komisar je uničil zaloge opija in ustavil vso zunanjo trgovino kar je sprožilo britanski vojaški odziv in prvo opijsko vojno. Kitajska vojska je v spopadu doživela hud poraz zato je v zameno za mir Britancem predala otok Hong Kong, dogovor je bil formalno potrjen z pogodbo v Nankingu leta 1842.
Upravna infrastruktura je bila zgrajena do začetka leta 1842 vendar pa upravi zaradi piratstva, bolezni in sovražne qingove politike nikakor ni uspelo privabiti trgovcev. Pogoji so se izboljšali ko so med taipingovim uporom na otok prebežali številni premožni Kitajci. Napetosti zaradi opija so se med Britanci in Qingom stopnjevale do druge opijske vojne v kateri so bili Kitajci ponovno poraženi. V zameno za mir so po sporazumu iz Pekinga Britancem morali odstopiti polotok Kowloon in otok Stonecutter. Po vojn je gospodarstvo začelo le počasi rasti naglo rast pa je doživelo v petdesetih letih 19. stoletja ko so v mesto prišli številni novi investitorji s čimer je Hong Kong iz majhnega kolonialnega ozemlja postal močna trgovska postojanka.
Kolonija se je ponovno razširila leta 1898 ko je Velika Britanija v 99 letni najem dobila ozemlje New Territories (Nova ozemlja). Leta 1911 je bila ustanovljena Univerza Hong Kong, leta 1924 pa je v koloniji začelo obratovati letališče Kai Tak. Koloniji se je v letih 1925 do 1926 uspelo izogniti gospodarski kriti zaradi kantonske stavke. Na začetku druge kitajsko-japonske vojne je leta 1937 je guverner Geoffry Northcote Hong Kong razglasil za nevtralno območje s katerim je ohranil status svobodnega pristanišča. Kolonialna vlada se je leta 1940 pripravljala na japonski napad zato je evakuirala vse britanske ženske in otroke. Japonci so Hong Kong napadli zjutraj 8. decembra 1941 istočasno kot Pearl Harbor na Havajih. Kolonija je pod japonsko zasedbo ostala štiri leta dokler 30. avgusta 1945 nazor nad njo niso ponovno prevzeli Britanci.
Po vojni je prebivalstvo v koloniji hitro rastlo saj se je vanjo zateklo veliko Kitajcev, ki so bežali pred kitajsko državljansko vojno. Večje število beguncev je prišlo leta 1949 ko je nadzor nad celinsko Kitajsko prevzela komunistična partija. V dobi industrializacije v petdesetih letih 20. stoletja je Hong Kong postal prvi izmed štirih tigrov azijskega gospodarskega razvoja. Zaradi naglega naraščanja prebivalstva je vlada začela z reformami za izboljšave javnih storitev in infrastrukture. Ustanovljen je bil program za javna stanovanja, protikorupcijska komisija in mestna železnica. Čeprav je konkurenčnost ozemlja na področju proizvodnje z leti upadala zaradi vedno večjih stroškov se je gospodarstvo zelo hitro preoblikovalo iz proizvodnega v gospodarstvo, ki temelji na storitvah. Do začetka 90 letih prejšnjega stoletja se je Hong Kong uveljavil na področju ladjarstva in finančnih storitev.
Zaradi bližanja izteka 99 letne najemne pogodbe za ozemlje New Territories je bila prihodnost kolonije negotova. Diplomatska pogajanja, ki so se začela leta 1979 med kitajskim predsednikom Deng Xiaopingom in britansko vlado so se končala leta 1984 s skupno britansko-kitajsko deklaracijo v kateri je Velika Britanija pristala na prenos Hong Konga na Kitajsko v zameno pa naj bi Kitajska Hong Kongu jamčila za gospodarski in politični sistem še 50 let po prenosu t.i. ena država dva sistema. Sporazum je sprožil val množičnega izseljevanja saj so se prebivalci bali zmanjšanja pravic, zmanjšanje kakovosti življenja in manj pravne države. Na vrhuncu izseljevanja med leti 1987 in 1996 je Hong Kong zapustilo preko pol milijona ljudi. Honh Kong je bil prenesen na Kitajsko 1. julija 1997 po 156 letih britanske vladavine.
Kmalu po prenosu je ozemlje prizadelo več kriz. Vlada je bila med azijsko krizo leta 1997 prisiljena uporabiti devizne rezerve za vzdrževanje valutnega pribitka hongkonškega dolarja. Temu je sledila ptičja gripa H5N1 leta 2003 pa epidemija SARS ki je povzročila najhujši padec gospodarstva.
Po prenosu suverenosti na Kitajsko so se politične razprave osredotočile na demokratični razvoj in spoštovanje načela ''ena država dva sistema''. Po razveljavitvi demokratičnih reform zakonodajnega sveta iz časa kolonialne dobe je regionalna vlada neuspešno poskušala sprejeti nacionalno varnostno zakonodajo v skladu s 23. členom temeljnega zakona. Sprememba volilnega sistema je leta 2014 sprožila val protestov ki so postali znani kot revolucija dežnikov. Razhajanja v volilnem imeniku in izločanje izvoljenih kandidatov v zakonodajni svet na volitvah leta 2016 ter uveljavljanje kitajskega nacionalnega prava na železniški postaji West Kowloon v samem centru Hong Konga je še dodatno povečalo skrbi nad avtonomijo regije. Junija 2019 so znova izbruhnili protesti kot odgovor na predlog spremembe zakonodaje po kateri bi lahko ubežnike izročali Kitajski. Protesti so se nadaljevali v avgusti in postali največje protestno gibanje v kitajski zgodovini saj se je na protestih zbralo več kot 1,5 milijona prebivalcev Hong Konga.
== Geografija in administracija ==
[[slika:Map of Hong Kong 18 Districts en.svg|thumb|left|Administrativna delitev Hong Konga na okrožja]]
Upravno je Hong Kong [[posebno administrativno območje]] [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]], ozemlje je razdeljeno na 18 okrožij.
Vrstica 103 ⟶ 122:
[[Podnebje]] je vlažno subtropsko ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Cwa''). Poletja so vroča in vlažna, z občasnimi plohami in nevihtami, jugozahodni vetrovi pa prinašajo topel zrak. V tem obdobju se lahko razvijejo tudi [[tajfun]]i, ki občasno povzročajo poplave in zemeljske plazove. Zime so blage, začnejo se s sončnim vremenom, nato pa se oblačnost povečuje do februarja. Hladne fronte pozimi prinašajo močne hladne severne vetrove. Spomladi je vreme spremenljivo, jeseni pa običajno sončno in suho.<ref name="HKClimate">{{navedi splet |url=http://www.hko.gov.hk/cis/climahk_e.htm |title=Climate of Hong Kong |publisher=Hong Kong Observatory |accessdate=9.10.2017}}</ref>
▲== Zgodovina ==
== Opombe==
| |||