O svojem obisku v Konjicah (Gonabitz) ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], je [[Paolo Santonino]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je [[Škof|škofa]] s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] Valentin (Fabri), opisal je utrjeno [[župnišče]] z dvema stolpoma. Navedel je, da je imela tedaj faražupnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi. Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[flavta|piščal]]i, enega z večjo in drugega z manjšo. Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki. Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bili [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Santonino Paolo prev. Simoniti Primož|year= 1991|title= Popotni dnevniki 1485 - 1487 |publisher= Mohorjeva družba Celovec |isbn= 3-85013-238-2 |cobiss= |pages=}}</ref> Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |author= |year= |title= Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>
