Dude: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 2:
'''Dúde''' so [[glasbilo]] ([[pihalo]]) z vrečastim rezervoarjem za zrak ([[meh]]), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več [[piščal|piščalmi]]. Pogosto imajo dve vrsti piščali: na prvo godec igra [[melodija|melodijo]], ostale pa proizvajajo konstanten spremljevalni ton (bordun). Nekatere različice imajo dvojno melodijsko piščal in so brez bordunskih piščali (npr. [[istarski mih|istrski mih]], belokranjske diple). Obstajajo tudi različice glasbila s trojno melodijsko piščaljo. Dovod [[zrak]]a v piščali je iz vreče, ki jo z usti napihuje godec. V nekaterih različicah godec napihuje meh s posebno napravo, ki jo ima privezano med trupom in komolcem proste roke, kar mu omogoča hkratno petje.
So eno najstarejših glasbil. Izhajajo verjetno iz [[Mala Azija|Male Azije]]. So zelo razširjeno ljudsko glasbilo v Evropi, saj pozna ali je poznala skorajda vsaka regija svoje lokalne različice. V mnogih državah je v obdobju po svetovnih vojnah upadlo zanimanje za to glasbilo, kar je glasbilo potisnilo v pozabo. V nekaterih so ga v zadnjem času spet na novo oživeli in vsaj delno obudili iz pozabe (Nemčija, Švedska, Avstrija...).Dude izvirajo iz avganistana kjer so na njih igrali klošarji in klošarili kot kreteni
Pri nas poznamo '''dva samosvoja tipa dipel''' (vrsta dud) iz Bele krajine, '''dve vrsti istrskih dud''' v Slovenski Čičariji, neznan tip dud, ki je bil v uporabi v osemnajstem stoletju med koroškimi Slovenci, danes v Avstriji, ter '''srednjeveški tip dud''', upodobljen na freskah. Najstarejše omenjeno ljudsko glasbilo prednikov Slovencev na tem prostoru je '''mehurna piščal''', ki sicer ne sodi med dude, jim je pa po zgradbi in delovanju zelo blizu. Dokončno so dude pri nas izumrle v obdobju po 1. svetovni vojni, v Beli krajini in Čičariji. Belokranjske dude (diple) se v zadnjem času na novo oživljajo v okviru folklornih skupin.▼
▲
==== Diple ====
Diple so tip dud z dvojno melodijsko piščaljo, ki je razširjen po Balkanu (Dalmacija, Hercegovina, Črna Gora), v podobnih oblikah pa se družina teh glasbil razteza prek Grčije in Turčije in Severne Afrike še naprej na vzhod. So arhaična netemperirana glasbila, s svojim specifičnim zvokom in melodiko. V to skupino sodijo '''male belokranske diple'''. '''Velike belokranjske diple''' pa zgolj pogojno, ker se od ostalih razlikujejo v zgradbi in načinu igranja.
| |||