[[File:Monet dejeunersurlherbe.jpg|thumb|''Zajtrk na travi'' (desni del), 1865–1866, z Gustavom Courbetom, Frédéricom Bazillejem in Camille Doncieux, prve umetnikove žene, Musée d'Orsay, Parisz<ref>[http://www.musee-orsay.fr/en/collections/index-of-works/notice.html?no_cache=1&nnumid=025651&cHash=22986e3842 Musée d'Orsay, ''Le déjeuner sur l'herbe'', Notice de l'œuvre, Iconographie]</ref>]]
Januarja 1865 je Monet delal na različici ''[[ZajtrkaZajtrk na travi, (Monet)|Zajtrka na travi]]'' (''Le déjeuner sur l'herbe''), katere namen je bil predstaviti sliko na [[Pariški salon|Salonu]], ki je Manetov ''[[Zajtrk na travi (Manet)|Zajtrk na travi]]'' zavrnil dve leti prej. Monetova slika je bila zelo velika in ni mogla biti pravočasno dokončana. (Kasneje je bil razrezana, z deli v različnih galerijah.) Monet je namesto tega predstavil sliko ''Camille'' ali ''Ženska v zeleni obleki'' (''La femme à la robe verte''), eno od mnogih del, ki upodabljajo njegovo bodočo ženo Camille Doncieux kot njegov model. Obe sliki in majhna pokrajina sta bili obešeni. Naslednje leto je Monet uporabil Camille za svoj model ''[[Ženske v vrtu]]'' in ''Na bregu Seine, Bennecourt'' leta 1868. Camille je zanosila in rodila svojega prvega otroka, Jeana leta 1867<ref>{{cite web|url=http://www.metmuseum.org/Collections/search-the-collections/110003101 |title=Metropolitan Museum of Art |publisher=Metmuseum.org |date= |accessdate=20 December 2012}}</ref>. Monet in Camille sta se poročila 28. junija 1870, tik pred izbruhom francosko-pruske vojne in se po izletu v London in Zaandam preselila v Argenteuil, decembra 1871. V tem času je Monet naslikal različna dela sodobnega življenja. Večino tega obdobja sta zakonca živela v revščini. Po uspešni razstavi nekaterih pomorskih slik in dobitku srebrne medalje v Le Havru so Monetove slike zasegli upniki, od katerih jih je odkupil ladjar, Gaudibert, ki je bil tudi pokrovitelj Boudina.
