Strasbourg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Infobox World Heritage Site|internal=yes |
|||
Vrstica 80:
Z rastjo trgovine in industrije se je število prebivalstva v 19. stoletju povečalo za trikrat in doseglo številko 150.000. Med [[Francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]] sta bila med pruskim obleganjem in bombardiranjem mesta uničena muzej lepih umetnosti in mestna knjižnica z enkratno zbirko srednjeveških rokopisov, redkimi renesančnimi knjigami in rimskimi umetninami. Po koncu vojne je bilo mesto s [[Frankfurtski mir (1871)|frankfurtskim mirom]] brez [[plebiscit]]a priključeno novoustanovljenemu [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] kot del ozemlja [[Alzacija - Lotaringija]], nemško Reichsland Elsaß-Lothringen. Kot del tega cesarstva je bil tudi obnovljen. Nemška univerza, ustanovljena 1567, zaprta med revolucijo, je bila leta 1872 ponovno odprta. Okoli mesta je bil zgrajen pas čvrstih utrdb, katerih večina stoji še danes: ''Roon'' (zdaj ''Desaix'') in ''Podbielski'' (zdaj ''Ducrot'') v [[Mundolsheim]]u, ''Moltke'' (zdaj ''Rapp'') v [[Reichstett]]u, ''Bismarck'' (zdaj ''Kléber'') v [[Wolfisheim]]u, ''Kronprinz'' (zdaj ''Foch'') v [[Niederhausbergen|Niederhausbergnu]], ''Grossherzog von Baden'' (zdaj ''Frère'') v [[Oberhausbergen|Oberhausbergnu]]<ref>[http://www.witzgilles.com/plan_ceinture_Strasbourg2.htm Načrt]</ref>. Te utrdbe so bile namenjene francoski vojski; v letih 1918 in 1945 so jih uporabili kot taborišča za vojne ujetnike.
Po porazu Nemčije v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] sta bila mesto in celotna pokrajina dodeljena Franciji, v začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa ga je po [[Bitka za Francijo|padcu Francije]] [[1940]] ponovno zavzela Nemčija. Eno prvih uradnih dejanj nacističnih voditeljev je bilo sežig in porušitev glavne [[sinagoga|sinagoge]], ki je krasila arhitekturno podobo mesta in bila ena največjih v Evropi po njeni
Leta 1920 je Strasbourg postal sedež [[Centralna komisija za plovbo po Renu|Centralne komisije za plovbo po Renu]], ene prvih evropskih ustanov. Leta 1949 je bilo mesto izbrano za sedež [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] skupaj z [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskim sodiščem za človekove pravice]] in Evropsko [[farmakopeja|farmakopejo]], od leta 1952 pa je uradni sedež [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]], čeprav so tu le plenarna srečanja, medtem ko se vse drugo odvija v [[Bruselj|Bruslju]] in [[Luksemburg]]u.
| |||