Halkidika: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
geografija |
→Geografija: zgodovina |
||
Vrstica 78:
Na polotoku je na obalah vseh treh prstov več poletnih počitniških središč, manjših mest in vasi, med njimi Jerakini (plaža Gerakina), Neos Marmaras, Uranupolis, Nikiti, Psakudia, Kalitea in več drugih.
==Ime==
Halkidika je dobila ime po skupini antičnih lokalnih ljudstev z imenom Halkidijci (grško Χαλκιδείς, Chalkideís).<ref> [https://greekvoyager.com/chalkidikigr/chalkidiki-history.html greekvoyager.com]<sup>''[mrtva povezava]''</sup></ref> Regija je bila nekoč kolonija (''apoikia'') starogrške mestne države [[Halkis]].
==Zgodovina==
[[Slika:Byzantine tower at Nea Fokea 05.jpg|thumb|levo|250px|Bizantinski stolp, Nea Fokea]]
Prvi naseljenci na Halkidiki so bili priseljenci iz Halkisa in Eretrije na Evbeji, ki so ustanovili mesta Mende,<ref> Thucydides, Book 4, 123.</ref> Toroni in Skione.<ref> N.G.L. Hammond. ''A History of Macedonia, Vol. 1: Historical Geography and Prehistory''. Clarendon Press, 1972. str. 426.</ref> Drugi val priseljencev je prišel z Androsa v 6. stoletju pr. n. št.<ref>John Freely. ''The Cyclades: Discovering the Greek Islands of the Aegean''. sl. 82.</ref> Slednji so ustanovili mesto [[Akant]].<ref>Thucydides, Book 4, str. 84.</ref> Antično mesto Stageria je bilo rojstno mesto velikega filozofa [[Aristotel]]a.
Halkidika je bila pomembno prizorišče v [[Peloponeška vojna|peloponeški vojni]] med [[Atene|Atenami]] in [[Šparta|Šparto]]. V 4. stoletju pr. n. št. je grške kolonije na polotoku osvojil [[Filip II. Makedonski]] in jih vključil v svoje kraljestvo. Po vojnah med Makedonci in Rimljani je regija skupaj z Grčijo leta 43 pr. n. št. postala del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. V Kasandriji je bila ustanovjena rimska kolonija, ki jo je leta 30 pr. n. št. ponovno naselil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]].<ref>D.C. Samsaris. ''The Roman Colony of Cassandreia in Macedonia (Colonia Iulia Augusta Cassandrensis)'' (v grščini), Dodona '''16''' (1)(1987): 353–437.</ref>
V naslednjih stoletjih je bila Halkidika del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Z zlato bulo cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] iz leta 885 je bila Sveta gora ([[Atos]]) razglašena za mesto [[menih]]ov. Naseljevanje laikov, poljedelcev in živinorejcev na Atosu ni bilo več dovoljeno. S pomočjo cesarja [[Nikifor II. Fokas|Nikiforja II. Fokasa]] je bil kmalu zatem ustanovljen samostan [[Velika lavra]]. Na Atosu zdaj živi asketsko življenje več kot 1.000 menihov iz Grčije in drugih vzhodnoevropskih pravoslavnih držav: [[Romunija|Romunije]], [[Moldavija|Moldavije]], [[Gruzija|Gruzije]], [[Bolgarija]], [[Srbija|Srbije]] in [[Rusija|Rusije]]. Gora Atos ima od ustanovitve svojo upravo.
Po kratkem obdobju vladavine latinskega [[Solunsko kraljestvo|Solunskega kraljestva]], ustenovljenega po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]], je Halkidika ponovno prišla pod bizantinsko oblast, ki je trajala do leta 1430, ko so regijo osvojili osmanski [[Turki]]. V [[Osmansko cesarstvo|osmanskem]] obdobju so bili na Halkidiki pomembni rudniki [[Zlato|zlata]].
Leta 1821 se je začela grška vojna za neodvisnost, v kateri so sodelovali tudi Grki s Halkidike pod vodstvom Emanuela Papasa, člana Filiki Eteria, in drugih. Upor je napredoval počasi in nesistematično in bil omejen samo na polotoka Atos in Kasandra. Glavni cilj upora je bil zadržati in ovirati prodiranje osmanske vojske iz [[Istanbul]]a, dokler se ne bi revolucija na jugu ([[Peloponez]]u) stabilizirala. Upor se je končal z osmansko osvojitvijo Kasandre. Preživele upornike, med njimi tudi Papasa, je rešilo [[pisa]]nsko ladjevje in jih odpeljalo predvsem na otoke Skiatos, Skopelos in Skiros. Turki so se maščevali s požigom več vasi.
Po balkanskih vojnah je bila Halkidika leta 1912 vključena v [[Kraljevina Grčija|Kraljevino Grčijo]].
Junija 2003 so na praznik turističnega središča Porto Carras na Neos Marmaras voditelji [[Evropska unija|Evropske unije]] predstavili prvi osnutek evropske ustave.
==Sklici==
| |||