Sveti Hieronim: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Cerkve in kapele sv. Hieronima: povezava na wiki seznam |
|||
Vrstica 21:
[[File:Hieronymus - Ordo seu regula vivendi Deo ad Eustochium, a di XXYIII de martio MCCCCLXXXXYIII - 2968573 Scan00016.tif|thumb|''Ordo seu regula'']]
'''Sveti Hieronim''' [hierónim], polno [[ime]] '''Evzebij Sofronij Hieronim''' ({{Jezik-la|Eusebius Sophronius Hieronymus}}, {{Jezik-el|Εὐσέβιος Σωφρόνιος Ἱερώνυμος}}), [[Rimsko cesarstvo|rimski]] [[duhovnik]], [[teolog]], [[apologet]], [[biblicist]], [[prevajalec]], [[svetnik]], [[cerkveni oče]] in [[cerkveni učitelj]], * okoli [[347]], [[Stridon]], † [[30. september]] [[419]] ali [[420]], [[Betlehem]], [[Palestina]].
Velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še [[Papež Gregor I.|sveti Gregor Veliki]], [[Avguštin iz Hipona|sveti Avguštin]] in [[Ambrož Milanski|sveti Ambrož]]. Najbolj znan je po latinskem prevodu [[Sveto pismo|Svetega pisma]], ki je kasneje postal znan pod imenom ''[[Vulgata]]''. Poleg drugih literarnih del so ohranjena tudi mnoga njegova pisma, v katerih poleg izrednega teološkega znanja kaže tudi osebno rahločutnost in svoj značilen temperament, ki dostikrat ni prizanašal s pikrostjo in odrezavostjo. Za slovenski kulturni prostor so posebej zanimiva pisma, ki jih je poslal znancem iz svojega mladostnega obdobja, in sicer v [[Oglej]] (na primer škofu [[Sveti Kromacij|svetemu Kromaciju]]), v [[Emona|Emono]] (ohranjeni sta ''[[s:Pismo svetega Hieronima devicam v Emoni|Pismo devicam v Emoni]]'' in ''[[s:Pismo svetega Hieronima Antoniju, menihu v Emoni|Pismo Antoniju, menihu v Emoni]]'') ter domnevno v domači [[Stridon]] (''[[s:Pismo svetega Hieronima Kastorini, svoji teti po materini strani|Pismo Kastorini, svoji teti po materini strani]]'').
Vrstica 27:
== Življenje ==
Rodil se je v mestu (oppidum) [[Stridon]], ki je ležalo na danes neznani lokaciji, nekje v trikotniku [[Reka (Hrvaška)|Reka]]–[[Trst]]–[[Postojna]].
Doma je bil skupaj z Bonozon deležen prvega izobraževanja, nato pa so ga starši dokaj zarana poslali na študij v [[Milan]] in [[Rim]], kjer je spoznaval [[Latinščina|latinske]] in [[Grščina|grške]] klasike. V [[Trier]]u je stopil med [[menih]]e. Bivanje v [[Oglej]]u leta 370 mu je omogočilo stike s katoliško skupino v [[Emona|Emoni]]. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v [[Antiohija|Antiohiji]], in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta 379 so ga posvetili v [[duhovnik]]a. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. [[Papež Damaz I.]] ga je povabil v [[Rim]] za tajnika in svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo – revizijo obstoječega prevoda evangelijev. To je začetek njegovega monumentalnega dela, prevoda ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]'' v latinščino, ki ga imenujemo ''[[Vulgata]]'' (''ljudska''). To sicer ni bil prvi tovrstni prevod, pred tem so obstajali že drugi, ki jih skupno poimenujemo ''[[Vetus Latina]]'', vendar jih je s svojo kakovostjo postopno povsem zasenčil. Nastal pa je po [[Hebrejščina|hebrejskih]], [[Aramejščina|aramejskih]] in [[Koine grščina|grških]] izvirnikih. Cerkev ga je razglasila za standard in ga vsesplošno uporabljala vse do [[Drugi vatikanski koncil|drugega vatikanskega koncila]], torej več kot 1500 let.
| |||