|
suljo
{{drugipomeni}}
{{Parafiletska skupina
|name = Ribe</br>([[Parafilija|parafiletska skupina]])
|image=Georgia Aquarium - Giant Grouper edit.jpg
|image_caption=Jata rib v akvariju
|image2=Whale shark Georgia aquarium.jpg
|image2_caption=Morski pes [[kitovec]], največja riba na svetu
|regnum=[[Animalia]] (živali)
|phylum=[[Chordata]] (strunarji)
|includes =
:glenavice,
:piškurji, morski psi,
:pljučarice
|excludes=[[Tetrapoda]]
}}
'''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev (dvoživk, plazilcev, ptičev, sesalcev) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta naparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]].
== Razširjenost ==
Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]).
== Telesna zgradba ==
[[slika:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish)2.png|thumb|300px|Zunanja telesna zgradba vrste ''Lampanyctodes hectoris'' <br /><small>
(1) - škržni poklopec, (2) - pobočnica, (3) - hrbtna plavut, (4) - tolščenka, (5) - rep, (6) - repna plavut, (7) - podrepna plavut, (8) - svetilni organi, (9) - trebušna plavut (parna), (10) - prsna plavut (parna)</small>]]
Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[hidrostatika|hidrostatski]] organ.
[[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a.
Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode.
====Škrge====
Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].
== Razmnoževanje ==
[[Razmnoževanje|Razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], gre za zunanjo oploditev. So ločenih [[spol]]ov. Samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. Nekatere ribe so živorodne ([[morski psi]]), te imajo notranjo oploditev.
== Klasifikacija ==
Ribe niso naravna skupina ([[klad]]), saj so se iz njih [[evolucija|razvili]] vsi ostali [[četveronožci]], in rang [[razred (biologija)|razreda]] (''Classis Pisces''), ki jim ga pripisujejo starejša [[taksonomija|taksonomska]] dela, v sodobni [[znanstvena klasifikacija živih bitij|razvrstitvi]] ni veljaven. Danes živeče ribe delimo v dve glavni skupini, [[hrustančnice]] in [[kostnice]], ki jih združujemo v skupino [[ribe čeljustnice|rib čeljustnic]], poleg njih pa med ribe uvrščamo tudi [[piškur]]je, primitivne predstavnike [[vretenčarji|vretenčarjev]], ki sodijo med [[ribe brezčeljustnice|brezčeljustnice]]. Hrustančnice in kostnice najhitreje ločimo po repni plavuti - hrustančnice imajo nesimetrično, kostnice pa simetrično.
Pomembni pripadniki hrustančnic so [[morski psi]] in [[skati]]. Iz njihovih plakoidnih lusk, ki jih sestavlja [[dentin]], so se kasneje razvili [[zob]]je [[sesalci|sesalcev]].
<div style="-moz-column-count:2; column-count:2;">
Ribe so razporejene v sledečih glavnih skupinah:
* Podrazred [[Pteraspidomorphi]] (piškurji)
* Razred [[Thelodonti]] (teleodonti)
* Razred [[Anaspida]] (anaspidi)
* (nerangirano) [[Cephalaspidomorphi]] (piškurji)
** (nerangirano) [[Hyperoartia]] (piškurji)
*** [[Petromyzontidae]] (piškurji)
** Razred [[Galeaspida]] (galeaspidi)
** Razred [[Pituriaspida]]
** Razred [[Osteostraci]] (osteostraki)
* Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo)
** Razred [[Placodermi]] (placodermi, izumrli)
** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice: morski psi, skati)
** Razred [[Acanthodii]] (akantodi, izumrli)
** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice)
*** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice)
*** Razred [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice)
**** Podrazred [[Coelacanthimorpha]] (latimerije)
**** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice)
</div>
== Pomen za človeka ==
Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>, poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]].
[[Rdeča lista IUCN]] (International Union for Conservation of Nature - Mednarodno združenje za ohranitev narave) iz leta 2006 navaja 1,173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{cite web|url= http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=http://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org |archivedate=30 June 2006|deadurl=yes}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{cite web|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{cite web|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{cite web|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{cite web|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5 x 3,5 x 3 m.<ref>{{harvnb|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}}</ref>
V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne smatra za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[post]]ih, ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso.
== Viri ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[Ihtis]]
[[Kategorija:Vretenčarji]]
[[Kategorija:Ribe|*]]
{{normativna kontrola}}
| 