Porabski Slovenci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MVM |
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.86.23 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Bellosics Bálint Vend házak.jpg|thumb|Bálint Bellosics: Slovenske hiše v 19. stoletju na Madžarskem]]
[[Slika:Borovnjakini, Batjimi, Verica.JPG|thumb|right|200px|Ti. raztresno naselje na [[Verica-Ritkarovci|Verici-Ritkarovci]] - ta tip naselij je značilen v Porabju.]]
'''Porabski Slovenci''' je naziv za pripadnike [[Slovenci|slovenske]] [[manjšina|manjšine]], ki žive v vaseh južno od [[Monošter|Monoštra]] na ozemlju današnje [[Madžarska|Madžarske]], ki je znano tudi pod nazivom [[Slovensko Porabje]]. Po madžarskem popisu prebivalstva iz leta 2001 govori [[slovenski jezik|slovensko]] 3.108 prebivalcev Madžarske, 3.429 pa jih navaja slovensko poreklo.<ref>[http://www.nepszamlalas.hu/eng/volumes/06/00/tabeng/1/load01_10_0.html Madžarski statistični urad]</ref>
==Zgodovina==
Predniki porabskih Slovencev so to območje poselili že v [[9. stoletje|9. stoletju]] in so živeli v sklopu [[Spodnja Panonija|Spodnje Panonije]]. Tudi po madžarskem uničenju te države v [[10. stoletje|10. stoletju]] so uspeli ohraniti svoje [[Porabsko narečje|narečje]], ki je podobno narečju sosednjega [[Goričko|Goričkega]].
Po koncu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ko je vojska [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] zasedala [[Prekmurje]], ji je [[antanta]] prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu [[trianonska pogodba|trianonske pogodbe]] pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avstrijo in Kraljevino SHS, zaradi česar so bile pretrgane prej tesne vezi s Prekmurjem in regija je pričela gospodarsko zaostajati.
Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu 1945 pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih [[materni jezik|maternih jezikih]]. Po resoluciji [[Informbiro]]ja leta 1948, ko je Madžarska ostala [[Sovjetska zveza|sovjetski]] satelit, so se odnosi z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v [[slovenščina|slovenščini]] na treh porabskih šolah, pričelo se je preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo.
Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta 1969 z ustanovitvijo posebne [[komisija|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava|ustave]] leta 1972 je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta 1979 je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati|hrvaške]] in [[Srbi|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini.
Ob [[demokracija|demokratičnih]] spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino nekoliko izboljšale. Oktobra 1990, po razpadu [[Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem|Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem]], je bila v Gornjem Seniku ustanovljena [[Zveza Slovencev na Madžarskem]], ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je leto kasneje pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska [[televizija]] pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež [[Državna slovenska samouprava|Državne slovenske samouprave]] je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v [[Sombotel]]u (Szombathely), [[Budimpešta|Budimpešti]] (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in [[Mosonmagyaróvár]]u. Leta [[1998]] so v [[Monošter|Monoštru]] odprli [[generalni konzulat]] Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. 23. junija 2000 je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini.
Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več [[mejni prehod|mejnih prehodov]] na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku [[1990.|90.]] let se je pojavila ideja [[železnica|železniške]] povezave med [[Murska Sobota|Mursko Soboto]] in [[Monošter|Monoštrom]] čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez [[Hodoš]] in ob reki [[Zala (reka)|Zali]] proti vzhodu. Zato pa od leta 2005 obe mesti povezuje [[avtobus]]na proga. Pristop Slovenije in Madžarske v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta [[2004]] je stike še olajšal.
Navkljub občutno izboljšanemu položaju v zadnjih 15 letih razmere za manjšino še vedno niso idealne. Območje je zaradi obmejne lege nerazvito, večina zemlje v vaseh pripada godpodarsko neperspektivnim majhnim kmetijam (precejšen del jih ne meri več kot 3 [[hektar|ha]]), kar spodbuja preseljavanje zlasti mladih v industrijsko razvitejši Monošter, kjer pa sta prevladujoči [[Avstrija|avstrijski]] in [[Nemčija|nemški]] [[kapital]] bolj naklonjena [[nemščina|nemščini]]. Slovenska manjšina nima zagotovljenega sedeža v madžarskem državnem [[parlament]]u, poleg tega uradna [[Budimpešta]] za delovanje organizacij slovenske manjšine nameni le desetino finančnih sredstev, kolikor jih za [[Madžari|madžarsko]] manjšino v Sloveniji nameni uradna [[Ljubljana]].
== Jezik ==
| |||