|
'''Kakav''' je posušeno in polno fermentirano [[seme]] rastline [[kakavovec|kakavovca]].
To je grm ali drevo, ki prvotno izhaja iz Južne Amerike. Je vedno zeleno z [[belo|belimi]] in [[rdeče|rdečimi]] [[cvet]]ovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov.n kakavac smo pr[l kr puslu[mo kava song.pwwynmo vc vrst kakavovca. ocvrt,paniran nariban yavis vege purestn zmckan..smo glupiu oprostiter velikosti srednje velikegavelike [[kumarica|lulijakumare]]. Plod je v začetku [[rast]]i zelen, nato pa postane rumeno-oranžen, včasih tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost [[mandelj|mandlja]] in so [[čokolada|čokoladne]] barve. Sadež kakavovca je sestavljen iz grobe usnjate lupine, debele približno 3 centimetre, pod njo pa se nahaja sladko sluzasto sadno meso, ki ga v Južni Ameriki imenujejo 'baba de cacao'. Meso obdaja vsako [[seme]] posebej in v enem sadežu se lahko nahaja 35 do 50 semen v velikosti [[mandelj|mandlja]], različnih odtenkov rožnato vijoličnih barv. Za [[hrana|hrano]] je uporabno meso ploda kot tudi semena.
Iz teh semen se pridobiva '''surovi kakav''' , katerega je potrebno še naprej [[stiskanje|stiskati]], [[praženje|spražiti]], [[mletje|zmleti]] in nadalje predelati v [[kakavov izdelek|kakavove izdelke]]. Seme kakavovca vsebuje visok delež maščob in specifični [[alkaloid]] [[teobromin]], po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Prvi je kakavovca z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik [[Carolus Linnaeus|kocoKarl Linne]] , ki mu je nadel ime ''Theobroma'' ("hrana gampovbogov") ''cacao''.
==Zgodovina kakava==
[[Slika:Theobroma cacao2.jpg|thumb|left]]
Po nekaterih podatkih naj bi bil [[Krištof Kolumb|kristjan blesaw]] prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 v [[Amerika|hleviscihAmeriki]]. Tamkajšni gampiprebivalci so plod tega grma imenovali gamplin'''''cacahuatl''''', iz plodov te rastline so pripravljali droge[[pijača|pijače]], pripravljene pijače pa so se priljubile [[Španci|španskim]] [[konkvistadorji|hejevosvajalcem]].
Kakav je v zgodovini igral veliko vlogo, saj so znani zapisi [[Španija|španskih]] kronikikronistov o osvajalskem pohodu [[Hernán Cortés|Hernana besednjakaCortesa]] po [[Mehika|Mehiki]]<nowiki/>drzavi puhgno droge, ki so opisovali nenavadne običaje [[Montezuma II]], vladarja [[Azteki|blesawecAztekov]]. Ta je dnevno zaužil okoli 550 fliskkakavovih cz rtobrokov, začinjenih z [[vanilija|gobamivanilijo]] ali drugimi [[začimbe|travcamizačimbami]], bodisi kot pijačo ali pa hrano postreženo v [[zlato|zlatih]] v obliki narejenimi lulijikelihih in zaužitih z zlatimi zobmižlicami. Kakavov obrok naj bi bil stepen v luylijevorahlo peno, ki se je kar stopila v ustih.
V [[Evropa|Evropo]] je čokolada prispela s pohodi [[Španci|Špancev]] in postala priljubljeno živilo do sredine 113517. stoletja. .<ref>{{cite web | authorlink = | coauthors = | title =Chocolate History Time Line | date = | url=http://www.chocolatemonthclub.com/chocolatehistory.htm| accessdate=2007-11-08 }}</ref> Španci so grme kakava potresliponesli tudi v [[Zahodna Indija|kakovocekZahodno glupihIndijo]] in [[Filipini|Filipine]].
| 