Soška fronta: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Urejanje ločil (večinoma vejic)
m korenito urejanje ločil
Vrstica 24:
[[Slika:Map 1914 WWI Alliances.jpg|200px|sličica|desno|Zemljevid zavezništev leta 1915. Z zeleno barvo je označena antanta z rdečo centralne sile, nevtralne države imajo rumeno barvo.]]
 
28. junija 1914 so v [[Sarajevo|Sarajevu]] odjeknili streli. Mladoletni atentator [[Gavrilo Princip]], član tajne organizacije [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]], je smrtno ranil avstrijskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Frdinanda]] ter njegovo ženo Sofio. Atentat je sprožil [[Julijska kriza|serijo dogodkov]], ki so Evropo in svet pahnili v eno najbolj uničevalnih vojenvojn v človeški zgodovini .<ref>http://www.history.com/this-day-in-history/archduke-franz-ferdinand-assassinated</ref>.
 
Eden ključnih vzrok za začetek velike vojne je bil zapleten sistem zavezništev. V osnovi so bila ta zavezništva zamišljena tako, da sobi preprečevala vojnavojno, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Pred začetkom vojne sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni zavezništvi. [[Antanta]], v katerih so bile bolj ali manj med seboj povezane: [[Francija]], [[Rusija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Kraljevina Srbija]] in [[Črna gora]], ter [[centralne sile]], kamor so spadale: [[Nemško cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Kraljevina Italija]], ter [[Romunija]], brez obveznosti pa so bile v tej zvezi še [[Bolgarija]], [[OtomanskoOsmansko cesarstvo]] in [[Kraljevina Grčija]]. Za dogajanje na soškem bojišču je bilo ključno zavezništvo med Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Italijo. Zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko je bilo sklenjeno leta 1879, temu zavezništvu pa se je leta 1882 pridružila še Italija. Zavezništvo naj bi preprečevalo vojno med Francijo in Nemčijo, saj naj bi v primeru spopadov Italija podprla Nemčijo, hkrati pa je preprečevalo tudi vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. V dogajanje po atentatu Italija ni bila neposredno vpletena, je pa budno spremljala dogajanje in prišla do zaključka, da se spopad med Srbijo in Avstro-Ogrsko glede na razmerje sil v Evropi ne bobi dobro končal. Zato je Italija 2. avgusta 1914 trojni sporazum začasno zamrznila in razglasila [[nevtralnost]]. Kot izgovor je navedla, da se Avstro-Ogrska pred vojno s Srbijo ni posvetovala z Italijo, zato joslednje zavezniški dogovor ne veže. polegPoleg tega so se Italijani izgovarjali tudi na to, da nobeden od zaveznikov ni bil napaden, ampak je vojno začel sam .<ref>https://www.thoughtco.com/world-war-one-the-major-alliances-1222059</ref>.
 
Italijanska nevtralnost je bila le navidezna. TaDržava se je med temmedtem na skrivaj začela pogajati z antanto, po drugi strani pa je od Avstro-Ogrske, v zameno za svojo nevtralnost, zahtevala odškodnino v obliki novih ozemelj. Ker je bilo tudi v interesu Nemčiji, da Italija ne vstopi v vojno, je Nemčija pritiskala na Avstro-Ogrsko, naj privoli v italijanske zahteve. Ta je na koncu popustila in Italiji ponudila [[Južna Tirolska|Južno Tirolsko]], vendar šele po koncu vojne. To seveda Italiji ni ustrezalo, poleg tega so bili njeni apetiti dosti večji, saj je želela imeti še dele slovenskega ozemlja, [[Trst]], [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z otoki. Medtem ko je Avstro-Ogrska s težavo ponujala svoja ozemlja Italiji, antanta teh težav ni imela, saj je vedela, da je barantala z ozemlji, ki niso bila njena. Poleg tega je bila Italijanom pripravljena ponuditi karkoli, samo, da ti vstopijo v vojno in razbremenijo zaveznike na [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodni]] in [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]]. Tako je 26. aprila 1915 Italija z antanto podpisala [[Londonski sporazum (1915)|tajni londonski sporazum]], v katerem ji je bilobila po zmagi nad centralnimi silami obljubljena Južna Tirolska, Trentino, Trst, Istra, Dalmacija z otoki, luka Vlore, otok Sazan, ter Dodekaneški otoki. obljubljenObljubljen jim je bil tudi delež pri delitvi nemških kolonij in delež pri delitvi ozemelj OtomanskegaOsmanskega cesarstva. S podpisom londonskega sporazuma se je Italija zavezala, da bo v roku enega meseca od podpisa vstopivstopila v vojno na strani antante. 3. maja je Italija uradno izstopila iz trojne zveze, 23. maja, (tri dni pred iztekom roka iz londonske pogodbe,) pa je napovedala vojno Avstro-Ogrski, s čimer sta se državi tudi uradno znašli v vojni .<ref>https://sites.google.com/a/ucps.k12.nc.us/wwi-y/a-world-prepares-for-war/italy-switches-sides</ref><ref>Doberdob, Vasja Klavora, str. 7 - 12</ref>.
 
== Armadi ==