Wikipedija

Erbergi: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Pandrej (pogovor | prispevki)
1.200 urejanj
razširjeno in urejeno
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Erbergi''' so bili [[kranjska]] [[plemič|plemiška rodbina]], ki je na [[Slovenija|Slovenskem]] bivala od zadnje tretjine [[16. stoletje|16. stoletja]] do [[1847]].
 
== Zgodovinski pregled ==
[[Slika:Volbenk Danijel Erberg.jpg|thumb|275px|Volbenk Danijel Erberg]]
'''Erbergi''', plemiška rodbina na [[Kranjska|Kranjskem]], ki je bila leta 1688 povzdignjena v [[baron]]ski stan. Njeni člani so bili pomembni deželni in državni uradniki, eminentni pravniki, profesorji, ali pa so opravljali visoke cerkvene službe. Bili so [[mecen]]i kulture in umetnosti. Njihova [[Graščina Dol pri Ljubljani|graščina s parkom v Dolu pri Ljubljani]] je postala shajališče ljubljanskih plemičev in meščanov. V njej so zbrali bogato zbirko umetnostnih in naravoslovnih dragocenosti, veliko in raznoliko knjižnico ter arhiv. Po moški liniji so izumrli leta 1847.
Rodbina Erberg se je začela uveljavljati v [[17. stoletje|17. stoletju]], izumrla v moškem kolenu 27. aprila 1847. Vsaj že v zadnji tretini 16. stoletja so bili Erbergi v [[Kočevje|Kočevju]]. Plemstvo, ki je še starejše, se je 5. maja 1668 znova potrdilo, 16. januarja 1714 se bili povzdignjeni v [[baron|barone]]. Kranjski patricijat so dobili 16. februarja 1685, 1688 so prišli po nakupu v njihovo last posestva v [[Dol pri Ljubljani|Dolu]] in [[Sostro|Sostrem]]. Dol je ostal v njihovi posesti do zadnjega Erberga. Kot navadni plemiči so se imenovali v [[latinščina|lat.]] obliki »Erberus de Erberg«, po nakupu Dola in zlasti po pobaronjenju je prevladal priimek »Erberg«, ki se je vezal sedaj z nazivom dominija Dol (Freiherrn Erberg zu Lustthal und Osterberg). '''Adam Erberg''', ki je umrl 1626 v Kočevju, je bil 1578 cesarski carinik (1782 so bile v dolskem arhivu še listine z njegovim imenom iz tega leta). Adamovega brata '''Alberta Janeza Erberga''', ki je bil kočevski [[župnik]], je 2. avg. 1638 ustrelil Fr. pl. Moscon, baje »iz verske vneme« (tako si je razlagal umor zapis [[Janez Danijel Erberg|Janeza Danijela Erberga]] v stari [[biblija|bibliji]], ki je bila shranjena v Dolu). Gotovo je v Kočevju živel še '''Lenart Erberg''', rojen okoli 1606, umrl 1691. Od 2. pol. 17. stoletja naprej se je skoraj iz vsake generacije kak član rodbine proslavil z javnim ali kulturnim delom. '''Franc Jakob Erberg''' rojen 1630 v Kočevju, umrl 20. jan. 1690 je študiral v [[Ingolstadt]]u in [[Gradec|Gradcu]], dosegel [[doktorat]] iz [[pravo|prava]], postal [[odvetnik]] kranjskega deželnega [[sodišče|sodišča]] (Schranne), deželni svetnik in vicedomski knjigovodja ter bil obenem od 27. febr. 1668–1688 rudarski nadzodnik, nekaj let tudi comes palatinus. Izmed nadzodnikov je bil prvi, ki je imel od 1674 pod svojo oblastjo vse [[rudnik]]e kranjske dežele ter celjske in goriške grofije, izvzemši rudnik [[živo srebro|živega srebra]] [[Idrija|Idriji]]. Bil je član [[plemiška bratovščina sv. Dizme|plemiške bratovščine sv. Dizme]]. '''Janez Matevž Erberg''' rojen v Kočevju 1657, (sin L. Erberga) je postal [[kapucini|kapucin]] in dobil ime [[pater]] Leonardus (novo mašo je imel v Kočevju 25. apr. 1683), a se [[Luteranstvo|poluteranil]] in živel v [[Nürnberg]]u, kjer je izdal več knjig, npr.: ''Christliche Labung oder frisches Trostwasser gezogen aus dem Brunnen der Augsburg''. (1699); ''Monatlicher Italienisch-deutscher Commission und Faktor Spiegel'' (1702); ''Gramatica a la modo tedesco italiana?'' (1703). '''Janez Adam Erberg''' rojen v Kočevju, umrl 3. marca 1723 v Dolu, (sin L. Erberga), je študiral v Gradcu. Leta 1698 je postal glavni carinik (Oberaufschlageinnehmer) ter dobil 1714 obenem z bratom Danijelom baronstvo. '''Franc Mihael Erberg''' rojen 27. septembra 1679 v Ljubljani, umrl 25. marca 1760 v Ljubljani, (sin J.D. Erberga), je bil asesor. [[Janez Benjamin Erberg]] rojen 3. nov. 1699, umrl 15. okt. 1759, (sin J.D. Erberga) je postal [[jezuit]], izstopil, postal pravni svetnik ter objavil 1716 v Ljubljani razpravo ''Anathema astronomico sciathericum''. '''Wolf Adam Erberg''' rojen 23. okt. 1693, umrl 17. maja 1754 v [[Novo mesto|Novem mestu]], (sin J.A. Erberga), je študiral v [[Salzburg]]u bil asesor in od 1748 prvi okrožni glavar v Novem mestu. Njegov brat '''Maks Gotfrid Erberg''' rojen 12. okt. 1719, umrl 1. apr. 1760 je postal njegov naslednik. '''Anton Gothard Erberg''' rojen 5. maja 1700 v Ljubljani, umrl 25. maja 1755 v Novem mestu (sin J.A. Erberga) je dovršil v [[Rim]]u [[teologija|bogoslovje]], postal župnik v [[Krško|Krškem]] in 6. febr. 1729 [[kanonik]] v Ljubljani ter bil 5. avg. 1741 potrjen za novomeškega [[prošt]]a. '''Volbenk Danijel Erberg''' rojen 27. avg. 1714 v Ljubljani, umrl 7. avg. 1783 v Dolu, (sin F.M Erberga) je bil asesor in je prosil v Rimu za dovoljenje, da mu dovolijo čitati prepovedane knjige. V Dolu je na novo uredil [[park]] in stavbo. '''Ferdinand Benedikt Gabrijel Erberg''' rojen 16. marca 1722, umrl 3. jul. 1796 v Ljubljani, (sin F.M Erberga), je v Rimu dokončal teolške študije z doktoratom, posvečen v duhovnika 19. sept. 1744, je bil od 1746 ravnatelj v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]], od 1751 župnik v [[Moravče|Moravčah]], od 1760 [[kanonik]] v Ljubljni. '''Jožef Ferdinand Erberg''' rojen 25. apr. 1795 v Ljubljani, umrl 27. apr. 1847 v Dolu (sin [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožefa Kalasanca Erberga]]), zadnji moški potomec rodbine, je študiral v Terezijanišču na Duaju, končal 1812 študij [[filozofija|filozofije]] v 3. letniku in 1819 tretji letnik prava, postal v diplomatski službi legacijski svetnik, a se je po očrtovi smrti vrnil v Dol. Že 1839, ko je bil še v [[Kassel]]u, je bil član kranjske kmetijske družbe, 1846 je postal tudi pravi član zgodovinskega društva v Ljubljani.
 
==Korenine imajo na Kočevskem==
Družina izhaja s [[Kočevje|Kočevskega]], kamor so v prvih desetletjih 14. stoletja [[Ortenburžani]] v sklopu [[Kočevarji|kolonizacije območja]] pripeljali [[Frankovska|frankovske]] in [[Turingija|turinške]] kmete. V Kočevju so se kot izobraženci uveljavili pod imenom Erber in zasedali visoke položaje kot so cesarski uradniki, župani in župniki. Adam Erber se npr. leta 1578 omenja kot cesarski carinski uradnik. Pavel Erber je leta 1605 umrl kot župnik in dekan v [[Judenburg]]u. Adamov sin Lenart, kočevski mestni sodnik, je leta 1668 prejel naziv [[vitez]]a, spremenil priimek v Erberg in velja za začetnika plemiške rodbine Erbergov.
==Baroni na Kranjskem==
Lenartov sin [[Janez Danijel Erberg|Janez Danijel]] je leta 1688 v okolici Ljubljane kupil gospostvi v [[Dol pri Ljubljani|Dolu]] in [[Grad Ostri vrh|Ostrem vrhu]] ([[Sostro]]) z [[Graščina Dol pri Ljubljani|graščino v Dolu]], ki jo je takoj začel preurejati v svojo rezidenco. Graščino so dograjevali in posodabljali njegovi nasledniki<ref>za Janezom Danijelom so bili gospodarji v Dolu Janez Benjamin (1716-59), Volbenk Danijel (1759-83), Jožef Kalasanc (1783-1843), Jožef Ferdinand (1843-47), Marija (lastnica polovice 1847-53), Antonija poročena Attems (1847-82)</ref>, tako da je skupaj z grajskim parkom postala eno od kulturnih središč ljubljanskega plemstva in meščanstva. Erbergi so imeli posesti tudi drugod po Kranjskem, v [[Lož]]u, [[Smlednik]]u, [[Tržič]]u, [[Stara Loka|Stari Loki]], Ljubljani in drugod.
 
Kot predstavniki novega plemstva, ki je zapolnilo praznino po odhodu [[Protestanti|protestantskih]] rodbin <ref>Cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] je leta 1624 izdal odlok, da se morajo vsi protestantski plemiči v [[Notranja Avstrija|Notranji Avstriji]] vrniti v katoliško vero ali pa zapustiti deželo</ref>, so bili Erbergi zelo aktivni, tako v državnih kot v cerkvenih krogih. Bili so visoko izobraženi. Že kmalu so se sorodstveno povezali z znanimi in starimi kranjskimi plemiškimi rodbinami, tudi grofovskimi, [[Apfaltrerji]], [[Attemsi]], [[Gallensteini]] in [[Hohenwarti]]. Bili so člani [[Ljubljanska plemiška družba sv. Dizma|Dizmove bratovščine]] in njegovi soustanovitelji, ravno tako so bili med ustanovitelji [[Academia operosorum Labacensium|Akademije operozov]], bili so tudi člani Kmetijske družbe na Kranjskem. Za usluge v upravnih in sodnih službah je cesar [[Leopold I. Habsburški|Leopold I.]] leta 1714 Lenartova sinova, brata Janeza Danijela in Janeza Adama, in njune naslednike povzdignil v baronski stan, postali so baroni Erberg, plemeniti Dolski in Ostovrški (''Freiherrn Erberg zu Lusttal und Osterberg'').
 
Erbergi so bili tesno povezani z [[jezuiti]], ki so leta 1597 v Ljubljani ustanovili [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]], ki je pomenil začetek visokega šolstva na Slovenskem. Erbegi so ustanovo finančno podpirali, njihovi otroci so se v njej šolali, nekateri so tam kasneje tudi poučevali kot profesorji, vodili tamkajšnjo knjižnico. [[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]], jezuit, je bil rektor kolegija. Iz rodbine Erbergov sta izšla tudi dva [[misijonar]]ja: [[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang]] je bil misijonar v [[Paragvaj]]u in predstojnik misijonov ob reki [[Urugvaj (reka)|Uragvaj]]<ref>Slovenski pisatelj [[Drago Jančar]] je v romanu [[Katarina, pav in jezuit]] literarno upodobil njegov zgodbo</ref>, njegov nečak, sin sestre Suzane, sloviti [[Avguštin Hallerstein]], pa misijonar na Kitajskem; bil je astronom, matematik, izpopolnil kitajski koledar, cesar Čian Long (Qiánlóng) ga je za njegove zasluge povzdignil v mandarina.
 
Erbergi so pozorno spremljali napredek na znanstvenem, umetnostnem in kulturnem področju. Kupovali so knjige, zbirali starine, in sledili modnim spremembam v arhitekturi. Tako je vnuk Janeza Danijela, baron Volbenk Danijel, najel arhitekta [[Matija Perski|Matijo Perskega]], da je okrog leta 1753 predelal tedaj še [[Renesansa|renesančni]] dvorec v Dolu v povsem [[Barok|baročno]] podobo, stilno pa je dal urediti tudi grajski park. Bil je [[mecen]] baročnega slikarja [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]]; znani so portreti barona, njegove žene in matere (danes v [[Narodna galerija Slovenije|Narodni galeriji]] v Ljubljani). Knjižnico je obogatil z objavami najpomembnejših naravoslovnih odkritij, fizikov [[Benjamin Franklin|Franklina]], [[Isaac Newton|Newtona]], [[Blaise Pascal|Pascala]], Musschenbroeka<ref>Pieter van Musschenbroek (1692-1761), nizozemski matematik, filozof, zdravnik, astronom</ref>. Pri papežu je celo zaprosil za dovoljenje, da bi lahko bral s strani Vatikana prepovedane knjige.
 
Po odličnem znanju in izbranem okusu pa se je odlikoval zlasti Volbenkov sin baron [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožef Kalasanc]], ki je bil v stiku z tedanjimi vodilnimi kranjskimi izobraženci, Breckerfeldom<ref name=«Breck«> Breckerfeld, Franc Anton, plemeniti (1739 | 1740–1806)</ref>, [[Jernej Kopitar|Kopitarjem]], [[Anton Tomaž Linhart|Linhartom]], [[Žiga Zois|Zoisom]], Suppantschichem, naravoslovcem [[Henrik Freyer|Freyerjem]], slikarjem [[Janez Potočnik (slikar)|Janezom Potočnikom]] in drugimi. Avstrijski cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc I.]] ga je leta 1808 poklical na Dunaj, da skupaj z ženo Jožefo Katarino iz rodu grofov Attemsov vzgajata njegove otroke. Ko se je baron leta 1815 vrnil domov v Dol, se je povsem posvetil urejanju svojih obsežnih zbirk umetnostnih predmetov (slike, grafike, kipi) in arhivskega gradiva (listine, dokumenti), povezanega s preteklostjo Kranjske ter seveda knjižnice. Sprva je zbirke hranil v sobanah dvorca. Ko pa so postale preobsežne, je dal zanje v grajskem parku postaviti dva [[Klasicizem|klasicistično]] oblikovana paviljona, V enem je bila knjižnica, v drugem pa je hranil preostale zbirke. Na novo pa je dal urediti tudi park v pravi botanični vrt z več kot 7.000 rastlinami, med katerimi so bili številni eksoti. V času [[Ljubljanski kongres|kongresa svete alianse v Ljubljani]], leta 1821, sta dvorec obiskala cesar Franc I. in njegova žena Karolina, omenja pa ga tudi [[Ivan Tavčar]] v romanu ''Izza kongresa''.
 
Sin Jožefa Kalasanca, baron Jožef Ferdinand ni imel otrok. Z njim je rodbina leta 1847 po moški liniji izumrla. Zadnja članica družine je bila njegova sestra Antonija Katarina (†1882), ki se je poročila v družino svoje matere, grofovsko rodbino [[Attemsi|Attems]]. Tako so Attemsi podedovali graščino in zbirke v njej.
 
==Privatni muzej, knjižnica in arhiv==
Ob koncu življenja barona [[Jožef Kalasanc Erberg|Jožefa Kalasanca]] je bila graščina Dol pravi zasebni muzej umetniških, naravoslovnih, etnografskih in tehnoloških predmetov in je imela izredno bogato in raznoliko knjižnico in arhiv. Umetniška zbirka je vsebovala dela Kranjcev ali takih, ki so na Kranjskem ustvarjali: slike [[Almanach]]a, [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]], Herrleina, [[Janez Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], [[Janez Potočnik (slikar)|Potočnika]], [[Giulio Quaglio|Quaglijeve]] freske in kipi npr. [[Francesco Robba|Francesca Robbe]]. V zbirki pa so bila tudi dela nekaterih res slovitih tujih mojstrov: [[Albrecht Dürer|Dürerja]], [[Tizian]]a, Renija<ref>Guido Reni (1575-1642), italijanski slikar</ref>, [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], Donnerja<ref>Georg Raphael Donner (1693-1741), avstrijski kipar</ref>. Klasanc pa je umetnostni zbirki dodal še naravoslovno. K temu sta ga spodbujala svak, kranjski naravoslovec [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] in kustos kranjskega deželnega muzeja, botanik, zoolog in paleontolog [[Henrik Freyer]]. Nekaj zbirk mu je poklonil [[Žiga Zois]] (numizmatično, ornitološko, zbirko mineralov, grbov, portretov). Kalasanc je tako ustvaril pravi privatni muzej. Poleg tega je zbirka vsebovala še herbarije, orožje, nagačene živali, staro pohištvo, bakroreze.
 
Dolska knjižnica je bila tematsko zelo raznolika, štela nad 7000 zvezkov. Že prvi lastnik, baron Janez Danijel, je zbral 650 knjig. Prav tako je bil vnet zbiratelj njegov brat, baron Janez Adam. Vnuk, baron Volbenk Danijel, je knjižnico tematsko razširil z znanstvenimi deli. Zbirko je dopolnil njegov sin baron Jožef Klasanc s knjigami in dokumenti povezanimi s Kranjsko. Svojo bogato zbirko je baronu prepustil leksikograf in topograf Franc Anton Breckerfeld<ref name=«Breck«/>; obsegala je leksikološko in genealoško gradivo ter gradivo za topografijo Kranjske za dodatek k [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi Vojvodine kranjske]]. Knjižnica je vsebovala dragocenosti kot so [[Glagolica|glagolski]] rokopisi iz 14. stoletja, molitvenik iz 14. stoletja, [[Albert Veliki|Albertus Magnus]] iz leta 1467, [[Inkunabula|inkunabule]], tiski slovenskih protestantik<ref>dela protestantskih piscev ali razprave o njih</ref> (vključno z [[Jurij Dalmatin|Dalmatinovo]] ''Biblijo'' in [[Primož Trubar|Trubarjevo]] ''Postilo''), redki starejši kranjski rokopisi in tiski, dela [[Janez Ludvik Schönleben|Janeza Ludvika Schönlebna]] in Janeza-Gotharda Lukančiča<ref>Lukančič plemeniti Hertenfels, Gothard-Janez (1665–1711)</ref>, ''[[Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma]]'', rokopisi [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|ljubljanskega jezuitskega kolegija]], [[Valentin Vodnik|Vodnikove]] ''[[Lublanske novice]]''.
 
Osnovo za arhiv so predstavljale listine in drugo arhivsko gradivo, ki se je nanašalo na gospostvi Dol in Ostri vrh in so ga Erbergi prevzeli ob nakupu od prejšnjih lastnikov. Načrtno ga je začel urejati že baron Janez Danijel, ki ga je razvrstil in oštevilčil. K temu so se pridružila pisma, rodovniki kranjskih plemiških rodbin, dokumenti, ki se nanašajo na cerkev, organizacijo šol, deželno upravo, sodišča itd. Baronu Klasancu so svoje družinske arhive zaupale tudi druge plemiške rodbine, s katerimi so bili Erbergi tudi v sorodstvu: [[Gallenbergi]], Neuhausi, Raigersfeldi.
V času, ko je bil Dol v lasti grofov [[Attemsi|Attemsov]], sta prišla dolski arhiv in knjižnica polagoma v znanstveno evidenco. Vanj so dobili vpogled razni interesenti, kakor npr. [[Janez Bleiweis|Bleiweis]]. Po zaslugi grofa Žige Attemsa in staroste slovenskega muzealstva [[Karel Dežman|Karla Dežmana]] je prišel leta 1880 večji del knjižnice in arhiva za ceno 1.000 goldinarjev v last [[Rudolfinum, Ljubljana|deželnega muzeja]]; knjige se danes nahajajo v knjižnici [[Narodni muzej v Ljubljani|Narodnega muzeja v Ljubljani]], arhiv pa v [[Arhiv Republike Slovenije|Arhivu Slovenije]]. Umetniška dela so Atemsi ob prodaji dolskega dvorca deloma prodali, deloma pa so jih prenesli v svojo rezidenco v Podgori pri Gorici, kjer pa so bila, skupaj s palačo, med drugo svetovno vojno popolnoma uničena.
 
==Rodbinsko drevo Erbergov<ref>''Enciklopedija Slovenije 3'', str. 54</ref>==
<div style="text-align:center;font-size:75%;margin-bottom:2em">
{{familytree/start}}
{{familytree||||| aJ
|aJ=Janez Erber}}
 
{{familytree||||||)|-|-|-|.| }}
{{familytree||||| bA | | bJA
|bA=Adam Erber (†1626).<br> Žena Ivana Hofstetter
|bJA=Janez Albert (†1639), <br>duhovnik}}
 
{{familytree||||||)|-|-|-|.|}}
{{familytree||||| cL | | cJA
|cL=Lenart Erberg (*1606-†1691).<br> Ženi: 1. Rozina Kosler<br>Elizabeta Peer, plemenita Peernburg (†1683) |boxstyle_cL=backgraund-color:#afa
|cJA=Janez Adam (1609-81), <br>duhovnik}}
 
{{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }}
{{familytree| dFJ | | dJD | | dJM| | dJ | | dJA
|dFJ=(1.) Franc Jakob (1630-90).<br>Žena Ana Marija Rattmannsperg
|dJD=(2.) [[Janez Danijel Erberg|Janez Danijel]] (1647-1716).<br>Ženi: 1. Suzana Margareta Dinzl, plemenita Angerburg (1661-99)<br>2. Marija Ana Apfaltern, vdova Rasp (~1667-1728)
|dJM=Janez Matija (1657- ?)
|dJ=Jurij (1660-1715)<br>jezuit
|dJA=Janez Adam (~1668-1721).<br>Ženi: 1. Ana Uršula, plemenita Petteneg (~1676-1714)<br>2. Jožefa Leopoldina, baronica Apfaltern (~1691-1764)}}
 
{{familytree||!||||!||||,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|-|.|}}
{{familytree| eFJ |||!||| eVA | | eAG | | eBF|| | eMFG
|eFJ=Franc Jožef (1662- ?)
|eVA=(1.) Volbenk Adam (1693-1754).<br>Žena Marija Ana, grofica Engelshaus (~1700-70)
|eAG=Anton Gothard (1700-55)
|eBF=(2.) Bernard Ferdinand (1718-73),<br>jezuit
|eMFG=Maksimilijan Franc Gotfrid (1719-60)<br>Ženi:<br>Marija Jožefa, plemenita Egger (†1756)<br>2. Marija Frančiška, baronica Dienersperg}}
 
{{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.||!|}}
{{familytree| fFM | | fJR | | fJE| | fIW | | fFA | | fJB |!|
fFM=Franc Mihael (1679-1760).<br>Žena Marija Renata, baronica Gallenstein (1684-1729)
|fJR=Jožef Rihard (1685-1706)
|fJE=Janez Ernest (1692-1717),<br>teolog
|fIW=[[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang]] (1694-1766),<br>jezuit
|fFA=[[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]] (1695-1746),<br>jezuit
|fJB=[[Janez Benjamin Erberg|Janez Benjamin]] (1699-1759),<br>pravnik}}
 
{{familytree||)|-|-|-|v|-|-|-|.||||||||||,|-|-|-|(|}}
{{familytree| gJJ | | gVD | | gFBG|||||||| gKMT | |gMJ
|gJJ=Janez Jožef (1712-1787,<br>jezuit
|gVD=Volbenk Danijel (1713-83).<br>Žena Marija Ana, grofica Neuhaus (1744-74)
|gFBG=Ferdinand Benedikt Gabrijel (1722-96),<br>
|gKMT=(1.) Karolina Marija Terezija (†1756)
|gMJ=Maksimilijana Jožefa (†1756)}}
 
{{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|.|}}
{{familytree| hM | | hJK | | hP
|hM=Margareta (1764-1851).<br>Mož Franc, grof Hohenwart
|hJK=[[Jožef Kalasanc Erberg|Jožef Kalasanc]] (1771-1843),<br>pravnik, kulturni zgodovinar.<br>Žena Jožefa Katarina, grofica Attems (1778-1847)
|hP=Primitiva (1774- ?).<br>Mož Jožef, baron Kaiserstein}}
 
{{familytree||,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }}
{{familytree| iJF | | iMKA | | iK| | iE | |iAK
|iJF=Jožef Ferdinand (1795-1847) |boxstyle_iJF=backgraund-color:#faa
|iMKA=Marija Katarina Alojzija (1797-1853)
|iK=Karel (1798-1834)|gKMT=(1.) Karolina Marija Terezija (†1756)
|iE=Elizabeta (1814-35)
|iAK=Antonija Katarina (1807-82).<br>Mož Janez Ludvik, grof Attems}}
 
{{familytree/end}}
</div>
 
==Uveljavljeni člani rodbine Erbergov==
 
*Pavel Erber (†1605) iz Kočevja. Leta 1601 je na [[Gradec|graški]] univerzi dosegel bakalavreat<ref>nekdaj najnižja akademska izobrazba</ref>. Umrl je kot župnik in dekan v [[Judenburg]]u.
*Adam Erber, (†1626, Kočevje). Leta 1578 se omenja kot cesarski carinski uradnik (nakladnčar<ref name=«naklad«>nakladnica je listina, s katero se potrjuje sprejem blaga in njegova izročitev naslovniku</ref>).
*Janez Albert Erber (†1639), doktor filozofije, župnik v Kočevju.
*Janez Adam Erber (1609-81) je bil kanonik v Steinzu (Avstrija), dekan kapitlja in župnik pri [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|sv. Štefanu na Dunaju]].
*Lenart Erberg (1606-91), kočevski mestni sodnik. Leta 1668 je dobil naziv [[vitez]]a z imenom Erberg in velja za začetnika plemiške rodbine.
*Franc Jakob Erberg (1630-90), rojen v Kočevju. Študiral v [[Ingolstadt]]u in [[Gradec|Gradcu]], dosegel je doktorat iz prava in filozofije na graški univerzi, postal zapriseženi odvetnik kranjskega deželnega sodišča, deželni svetnik in vicedomski knjigovodja. Bil je tudi višji rudarski sodnik na kranjskem Goriškem in v celjski grofiji, tajnik in knjigovodja vicedomskega urada na Kranjskem in deželni svetnik, nekaj let tudi ''comes palatinus''. Izmed višjih sodnikov je bil prvi, ki je imel od 1674 pod svojo oblastjo vse rudnike kranjske dežele ter celjske in goriške grofije, izvzemši [[Rudnik Idrija|rudnik živega srebra v Idriji]]. Bil je član plemiške bratovščine sv. Dizme.
*[[Janez Danijel Erberg]] (1647-1716) je 1685 postal kranjski deželan, skupaj z bratom Janezom Adamom pa leta 1709 koroški deželan. Leta 1688 je kupil od Janeza Boltežarja Raspa graščino Dol in posest Ostri vrh in se od takrat imenoval ''zu Lusttal und Osterberg''. Od leta 1707 lastnik gospostev [[Lož]] in [[Smlednik]], skupaj z bratom Janezom Adamom pa 1711-34 gospostev Altgutenberg in [[Tržič]].
*Janez Matija Erberg (1657- ?), rojen v Kočevju. Postal je [[Kapucini|kapucin]] in dobil ime pater Leonardus. Kasneje je postal protestant in živel v [[Nürnberg]]u, kjer je izdal več bogoslovnih in slovničnih knjig, med njimi: ''Christliche Labung oder frisches Trostwasser gezogen aus dem Brunnen der Augsburg'' (1699), ''Monatlicher Italienisch-deutscher Commission und Faktor Spiegel'' (1702), ''Gramatica a la modo tedesco italiana?'' (1703).
*Jurij Erberg (1660-1715), jezuit, filozof in teolog, je učil filozofijo in teologijo na jezuitskih kolegijih v Gorici, Linzu in Passauu. Bil je rektor jezuitskega kolegija v Budimpešti. Napisal je več pravnih del. Bil je član bratovščine Marijinega vnebovzetja v Ljubljani.
*Janez Adam Erberg (1668-1721), rojen v Kočevju, umrl v Dolu. Na graški univerzi je doktoriral iz prava. Leta 1698 je postal visok carinski uradnik v Ljubljani (''Oberaufschlageinnehmer'', višji nakladničar<ref name=«naklad«/>). Bil je deželni svetnik. Leta 1714 sta z bratom Danijelom dobila zase in za potomce [[baron]]stvo.
*Volbenk Adam Erberg (1693-1754) je študiral v [[Salzburg]]u. Bil je prisednik<ref name=«prised«>vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor</ref> deželnega sodišča in dvorne pravde, deželni svetnik, od leta 1748 kresijski glavar v [[Novo mesto|Novem mestu]].
*Anton Gothard Erberg (1700-55), rojen v Ljubljani, umrl v Novem mestu. V Rimu je doktoriral iz teologije. Postal je župnik v Krškem, leta 1729 mestni župnik in stolni [[kanonik]] v Ljubljani, leta 1741 prošt v Novem mestu. Bil je deželni odbornik.
*[[Bernhard Ferdinand Erberg|Bernard Ferdinand Erberg]] (1718-73), jezuit. Bil je profesor filozofije na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, prefekt in knjižničar v terezijanišču na Dunaju. Napisal je dela iz zemljepisa in naravoslovja.
*Maksimilijan Franc Gotfrid Erberg (1719-60) je kot kresijski glavar v Novem mestu nasledil brata Volbenka Adama.
*Franc Mihael Erberg (1679-1760), rojen in umrl v Ljubljani. Bil je prisednik<ref name=«prised«/> deželnega sodišča in dvorne pravde.
*Janez Ernest Erberg (1692-1717), doktor teologije. Od leta 1715 je bil kanonik v Ljubljani.
*[[Volbenk Inocenc Erberg|Inocenc Wolfgang Erberg]] (1694-1766), jezuit. Bil je misijonar v [[Paragvaj]]u, leta 1727 je izdal karto te dežele.
*[[Anton Erberg|Franc Anton Erberg]] (1695-1746), jezuit. Bil je doktor filozofije, profesor etike, naravnega in cerkvenega prava ter filozofije na dunajski univerzi, profesor teoloških ved na graški univerzi in od leta 1744 rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani. Izdal je več teoloških in filozofskih spisov ter delo ''Topographia ducatuum Carinthiae et Carnioliae'' (Dunaj, 1728).
*[[Janez Benjamin Erberg]] (1699-1759) je sprva postal jezuit. Kasneje je izstopil iz jezuitskega reda in kot pravnik opravljal številne deželne in državne službe (1729 prisednik<ref name=«prised«/> deželnega sodišča, 1731 okrajnega sodišča, svetnik deželnega sodišča, 1740 asistent pri komercialni intendanci v Trstu, 1742 glavni deželni prejemnik). Leta 1716 je objavil razpravo ''Anathema astronomico sciathericum''.
*Janez Jožef Erberg (1712-87), jezuit, je bil 1780 apostolski protonotar.
*Volbenk Danijel Erberg (1714-83), rojen v Ljubljani, umrl v Dolu. Bil je prisednik<ref name=«prised«/> deželnega in okrajnega sodišča in cesarsko-kraljevi svetnik. V Dolu je na novo uredil park in stavbo. Njegov portret in portreta njegove žene Ane Marije in matere Terezije sodijo med najboljša dela slovenskega baročnega slikarja [[Fortunat Bergant|Fortunata Berganta]].
*Ferdinand Benedikt Gabrijel Erberg (1722-96) je v Rimu doktoriral iz teologije. Leta 1744 posvečen za duhovnika je bil od 1746 ravnatelj v [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]] in župnik na Stražah ([[Radmirje]]), od 1751 župnik v [[Moravče|Moravčah]], od 1760 kanonik v Ljubljani.
*[[Jožef Kalasanc Erberg]] (1771-1843), pravnik, kulturni zgodovinar, zbiratelj starin in umetnin in mecen. Na Dunaju je končal pravo. Bil je v službi ljubljanskih stanov (1795-1808), nato z ženo Jožefino Attems na Dunaju vzgojitelj otrok cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I.]] Po vrnitvi na Dol je dal tam zgraditi dva klasicistična paviljona in se posvečal izpopolnjevanju in urejanju svojih zbirk umetnin, naravoslovnih eksponatov, knjižnice in arhiva.
*Jožef Ferdinand Erberg (1795-1847), rojen v Ljubljani, umrl na Dolu, zadnji moški potomec rodbine. Študiral je v terezijanišču na Dunaju, leta 1812 je končal tretji letnik filozofije in leta 1819 tretji letnik prava. Bil je v diplomatskih službah v [[Bern]]u, [[Torino|Torinu]], [[Firence|Firencah]], [[Kassel|Kasslu]] in [[Berlin]]u. Po smrti očeta, Jožefa Kalasanca, se je vrnil v Dol. Že leta 1839, ko je bil še v Kasslu, je bil član kranjske kmetijske družbe, 1846 je postal tudi član zgodovinskega društva v Ljubljani.
==Opombe==
{{opombe|2}}
==Viri==
* Savnik, Andrej: ''Plemiška rodbina baronov Erbergov in njihova bogata zbirka v dvorcu Dol pri Ljubljani''. Razstava v Slovanski knjižnici v Ljubljani, 16. 7. – 6. 9. 2019.
* {{cite book |title=Enciklopedija Slovenije, zv. 3|last= |first= |authorlink= |coauthors= |year=1987-2002 |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn= |cobiss=17411 |page= |pages=54-55 |accessdate=}}
* Kidrič, Francè: [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi181767/ Erberg]. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi181767/#slovenski-biografski-leksikon (15. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 1. zv. Abraham - Erberg – 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925-1926.
 
== Rodbinski arhiv ==
[[Arhiv]] in [[biblioteka]] Erbergov sta bili ob smrti zadnjega moškega potomca najbogatejši in najboljše urejeni takšni privatni zbirki na Kranjskem. Deloma rodbinske zveze, deloma nabirateljske vneme posameznih Erbergov, zlasti Jožefa Kalastina Erberga, so povzročile, da je bilo združeno v Dolu dragoceno gradivo različnih provenijenc (stari osterbergski arhiv; domači arhiv Erbergov; arhiv Gallenbergov; deli arhiva Strassoldov; ter druge razne pridobitve Jožefa Kalastina). Arhiv je imel izredno bogato zbirko starih listin od 1274 do 1600. Obsegal je razna pisma, rodovnike kranjskih plemiških rodov, dokumente, ki se tičejo [[cerkev (organizacija)|cerkve]], organizacije šol, deželne uprave, sodišč itd. [[Biblioteka]] je štela nad 7000 zvezkov, med katerimi je imela zbirka rokopisnih in tiskanih karnijolik Jožefa K. Erberga posebno vrednost. V času, ko je bil Dol last grofov [[Attemsi|Attemsov]] (sestra zadnjega Erberga, '''Antonija Erberg''' je bila poročena z Attemsom), sta prišla dolski arhiv in biblioteka polagoma v znanstveno evidenco, ker so dobili vanj vpogled razni interesenti, kakor npr. [[Janez Bleiweis|Bleiweis]]. To in ono se je sčasoma iz arhiva odstranilo. Po zaslugi grofa Žige Attemsa in [[Karel Dežman|Karla Dežmana]] je prišel 1880 precejšen del obeh zbirk za ceno 1.000 goldinarjev v last [[Deželni muzej v Ljubljani|Deželnega muzeja v Ljubljani]]. Muzej je tako pridobil: vse arhivalno gradivo s korespondenco vred, razen pisem, ki jih je še Jožef Kalasanc Erberg označil za »obiteljska pisma«, vsa knjižnica Jožefa Kalasanca Erberga, rokopisna karnijolika, razen rokopisov pravne vsebine, ki jih je lastnik že prej obljubil Luschinu; tiskana Carniolica. Ostali deli biblioteke, kakor tudi vsi predmeti bogatega dolskega muzeja, ki ga je uredil Jožef Kalasanc Erberg, so se izgubili (ko so Attemsi Dol prodali, so si po vsej vrjetnosti več teh stvari obdržali, a vsaj nekatere prodali).<ref>''Slovenski biografski leksikon'' 1925-1991.'' (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU</ref>
 
== Glej tudi ==
* [[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
== Viri ==
{{opombe}}
 
{{Plemiške rodbine na Slovenskem}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Erbergi«