Brezposelnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2A00:EE2:670E:FB00:84D7:8F3B:1F97:50B (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Matejahabjan
Oznaka: vrnitev
m malo čiščenja
Vrstica 1:
{{copypaste|url=http://www.dijaski.net/get/soc_ref_brezposelnost_01.doc‎}}
[[Slika:Brezposelnost graf.jpg|thumb|right|400px|Stopnja brezposelnosti v [[Slovenija|Sloveniji]] v letih 1994-2007.]]
 
Vrstica 5:
 
Brezposelnosti v [[Socializem|socializmu]] praktično ne poznamo, problem predstavlja v [[Kapitalizem|kapitalističnih]] državah. Pogosto je stopnja brezposelnosti odvisna od gospodarskega stanja države.
 
 
 
== Vrste brezposelnosti ==
Vrstica 50 ⟶ 48:
Večina raziskovalcev, ki so preučevali psihološke vidike brezposelnosti, je odkrilo podobne faze oziroma stadije, ki sledijo, ko oseba izgubi službo. V ugotovitvah različnih avtorjev najdemo določene razlike ter podobnosti. Zaletel (2006)<ref name="Zaletel">Zaletel, A. (2006). ''Kako uspešno iskati zaposlitev? '' Ljubljana: Moje delo d.o.o.</ref> navaja naslednje psihološke stadije, v katerih se znajde posameznik, ko izgubi službo:
 
* Šok. Gre za negativno presenečenje nad izgubo službe. Posamezniki se v tej fazi pogosto še ne zavedajo, kaj jih je doletelo.
• [[Šok|''Šok'']]
* Zanikanje. V tej fazi oseba še ni zmožna predelati vseh dražljajev, ki so povezani z izgubo službe; Oseba ne more verjeti, da se je to zgodtvo jeze, v vse in vsakogar za kar in za kogar meni, da je bil(o) vzrok za njeno izgubo službe.
* Depresija. Nastopi takrat, ko oseba dojame realne posledice izgube zaposlitve. Gre za stanje, v katerem je prevladujoče čustvo brezposelne osebe [[žalost|žalost]], ob tem pa oseba izgubi interes za dejavnosti, ki so jo pred izgubo službe veselile in osrečevale.
* Sprejetje in akcija. Faza, v kateri se oseba dokončno sprijazni s stanjem brezposelnosti. V tem stanju dobi nov zagon, novo energijo in željo. <ref name="Zaletel"/>
 
Strokovnjaki trdijo, da je faza sprejetja in akcije najprimernejša za iskanje nove zaposlitve.
Gre za negativno presenečenje nad izgubo službe. Posamezniki se v tej fazi pogosto še ne zavedajo, kaj jih je doletelo.
 
• [[Zanikanje|''Zanikanje'']]
 
V tej fazi oseba še ni zmožna predelati vseh dražljajev, ki so povezani z izgubo službe; Oseba ne more verjeti, da se je to zgodtvo jeze, v vse in vsakogar za kar in za kogar meni, da je bil(o) vzrok za njeno izgubo službe.
 
• [[Depresija|''Depresija'']]
 
Nastopi takrat, ko oseba dojame realne posledice izgube zaposlitve. Gre za stanje, v katerem je prevladujoče čustvo brezposelne osebe [[žalost|žalost]], ob tem pa oseba izgubi interes za dejavnosti, ki so jo pred izgubo službe veselile in osrečevale.
 
• ''Sprejetje in akcija''
 
Faza v kateri se oseba dokončno sprijazni s stanjem brezposelnosti. V tem stanju dobi nov zagon, novo energijo in željo. <ref name="Zaletel"/>
 
Strokovnjaki trdijo, da je faza sprejetja in akcije najprimernejša za iskanje nove zaposlitve.
 
Ni nujno, da si zgoraj naštete faze pri vsakem posamezniku sledijo v tem zaporedju. Stabilni naj bi bili predvsem faza ''Šoka'' ter faza ''Sprejetja in akcije. ''Vse omenjene faze pri različnih posameznikih trajajo različno dolgo. Nekatere osebe določenih faz ne doživijo, kar je odvisno predvsem od stopnje posameznikove [[Resilentnost|resilentnosti]] (življenjske odpornosti) oziroma sposobnosti spoprijemanja s stresnimi življenjskimi dogodki.
Vrstica 128 ⟶ 115:
Brezposelnost pa je nenormativni življenjski dogodek, ki ima številne (že omenjene) psihološke posledice. Brezposelnost ima tudi velik učinek na blagostanje, pri čemer ta negativni vpliv traja tudi, ko je posameznik že zaposlen . Manj je znanega o tem, kako brezposelnost spreminja osebnost posameznika, s čimer se je ukvarjala ta raziskava.
Pri nezaposlenih moških so ugotovili, da [[vestnost|vestnost]] poraste v prvih dveh letih brezposelnosti za približno 0,25. Za tiste moške, ki pa niso bili nikoli zaposleni, trend vestnosti upade za 0,05. Relativna razlika med tema dvema skupinama je približno 0,30. Po dveh letih brezposelnosti moških, vestnost upada in je po 4 letih nižja kot pri zaposlenih moških. Pri ženskah so ugotovili velik upad vestnosti z vsakim letom brezposelnosti. Po koncu 4 let brezposelnosti je vestnost približno 0,40 nižja, kot pred brezposelnostjo. Pri [[sprejemljivost|sprejemljivosti]] so pri moških ugotovili, da dlje, kot ostanejo brezposelni, večje bo zmanjšanje sprejemljivosti. Po štirih letih brezposelnosti je njihova sprejemljivost padla za več kot 0,60. Za ženske so ugotovili nelinearni vpliv brezposelnost na sprejemljivost. Sprejemljivost pri trajno brezposelnih je bila višja na začetku in na koncu 4 let, zmanjšanje je bilo videno med tem obdobjem. V drugem in tretjem letu brezposelnosti se je sprejemljivost žensk zmanjšala za 0,40. Pri odprtosti so ugotovili, da moški v prvem letu brezposelnosti ohranijo podoben oz višji nivo odprtosti, kot med zaposlitvijo. [[Odprtost|Odprtost]] v prvem letu poraste za 0,10. S količino časa, ko so moški brezposelni pa vidimo upad v odprtosti za več kot 0,40, v primerjavi z obdobjem zaposlenosti. Ženske kažejo upad v odprtosti za več kot 0,70 glede na obdobje zaposlenosti. V četrtem letu brezposelnosti je pri ženskah brezposelnost spet začela naraščati za približno 0,30. <ref name="Boyce, Wood, Daly">Boyce, C. J., Wood, A. M., in Daly, M. (2015). Personality change following unemployement. ''Journal of applied psychology, 100''(4), 991-1011.</ref>
 
== ViriSklici ==
{{sklici}}
 
== Glej tudi ==
Vrstica 134 ⟶ 124:
*[[Psihologija dela]]
*[[Psihološka pogodba]]
*[https://en.wikipedia.org/wiki/Unemployment Unemployment] stran o brezposelnosti na angleški Wikipediji
 
== Zunanje povezave ==
Vrstica 141 ⟶ 130:
 
[http://www.youtube.com/watch?v=s2zjObJtQrs| Upravljanje z emocijami ob izgubi službe] pogovor z Jayem Ostrowskim na FOX TV (v angleščini)
 
== Viri ==
<references>
{{kategorija v Zbirki|Unemployment}}
Vrstica 152 ⟶ 138:
[[Kategorija:Delo]]
[[Kategorija:Gospodarski problemi]]
[[Kategorija:Ekonomika dela]]
[[Kategorija:Organizacijska psihologija]]
{{normativna kontrola}}