Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

dodanih 591 zlogov ,  pred 5 meseci
np
(Bot: Nadomeščanje datoteke Michelangelo_-_Creation_of_Adam.jpg z Creación_de_Adán.jpg)
(np)
 
==== Mezopotamska umetnost ====
{{glavni|Mezopotamska umetnost}}
[[Slika:Ancient ziggurat at Ali Air Base Iraq 2005.jpg|thumb|325px|Zigurat iz [[Ur]]a, danes v [[Irak]]u]]
[[Slika:Gudea of Lagash Girsu.jpg|thumb|150px|Dioritni kip Gueda, muzej [[Louvre]], [[Pariz]]]]
 
==== Egipčanska umetnost ====
{{glavni|Umetnost Starega Egipta}}
[[Egipčanska umetnost]] se deli v šest obdobij: preddinastična doba, doba stare države, doba srednjega kraljestva, doba nove države, pozno obdobje in doba helenizma. V preddinastični dobi se mnogo podob iz prazgodovine nadaljuje, kmalu v ospredje umetnosti pridejo motivi živali, ki so jih Stari Egipčani častili kot svoja [[božanstvo|božanstva]], kajti nikoli niso popolnoma prevzeli čaščenja bogov v človeški podobi, z izjemo [[Izida|Izide]] in [[Oziris]]a.
 
 
==== Umetnost egejskih kultur ====
{{glavni|Umetnost egejskih kultur}}
Na otokih in obalah [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] so se v 3. in 2. tisočletju pr. n. št. razvile samostojne kulture s središči na [[Malta|Malti]], [[Kikladi]]h, [[Kreta|Kreti]] in v [[Mikene|Mikenah]].
 
:*'''[[Kikladska kulturaumetnost]]''' je poznana po uporabnih predmetih in stvaritvah za dvor. [[Marmor]]natim kipcem, imenovanim ''kikladski idoli'', je pomen težko določiti, osebe so prikazane stoje ali sede, npr. Mož z liro, 2400–2200 pr. n. št.
 
:*'''Kretsko/[[minojska doba|minojsko kulturo]]''' je odkril [[arheolog]] [[Arthur Evans]]. Palače so bile velike. Razvrščale so se okoli osrednjega dvorišča. Osrednji element so bili stebri. Najznamenitejša je palača v [[Knossos|Knososu]], Kreta, ok. 1500 pr. n. št. Stene so bile poslikane s freskami, ki so uprizarjale prizore iz vsakdanjega življenja in narave. Slikana keramika prevzema motive morskih živali in rastlin, v poslikanih kipcih boginje s kačami pa se prepozna kult rodovitnosti.
 
:*'''[[Mikenska doba|Mikenska kultura]]''' je pripadala kulturi vojakov, ki so gradili utrdbe na hribih. Temu stavbarstvu se reče ''kiklopska zidava'', ker so stavbe narejene iz velikih kamnitih blokov. Palače so imele osrednji prostor, imenovan ''megaron'', okoli je bilo [[obzidje]]. Primer gradnje so ''Levja vrata'' v Mikenah, ok. 1500–1300 pr. n. št. Značilna je izdelava predmetov iz dragih kovin, ki so jih dajali v grobove. Najbolj znana je [[Agamemnon]]ova zlata maska, ok. 1400 pr. n. št.
 
==== Starogrška umetnost ====
{{glavni|Starogrška umetnost}}
V 2. tisočletju pr. n. št. so [[Dorci]] naleteli na mikensko kulturo, vendar je niso sprejeli kot izhodišče za svojo. [[Grška umetnost]] je le zbirno ime za različne umetnosti grških držav na celini in njenih kolonij. Hitro se je spreminjala, deli se na štiri obdobja:
 
'''1. [[Geometrična umetnost|Doba geometričnega sloga]] (ok. 1000–700 pr. n. št.)'''
 
Slog je razviden v slikarstvu in poslikavi keramičnih posod z motivi [[zvezda|zvezd]], [[krog]]ov, [[trikotnik]]ov itd. Kasneje so vnašali tudi podobe živali in ljudi, ki imajo geometrične oblike, ter vsakdanje dogodke, taka je Amfora v geometričnem slogu: Pogreb, iz grobišča pri Dipilonu, prva polovica 8. stoletja pr. n. št.
:'''Slikarstvo:''' Ohranilo se je le vazno slikarstvo. Slikarji so želeli doseči popolno perspektivo narisanega telesa, npr. Eksekijas: Ahil in Ajaks med kockanjem, ok. 540 pr. n. št.
 
'''3. [[Strogi klasični slog|Klasična umetnost]] (480–323 pr. n. št.)'''
 
Posameznik je postal del celote, umetnost uresničuje ideal skladnosti.
:'''Slikarstvo:''' Poslikave so bile razkošne, krasile so javna poslopja, hiše in grobnice in upodabljale motive iz zgodovine, mitologije in vsakdanjika.
 
'''4. [[Helenistična umetnost]] (323–334 pr. n. št.)'''
 
Pozno obdobje grške umetnosti se pokriva z vladavino [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in združuje maloazijske in grške motive.
 
==== Etruščanska umetnost ====
{{glavni|Etruščanska umetnost}}
[[Etruščanska umetnost]] se je izoblikovala v začetku 7. stoletja pr. n. št. iz grške, vrh je dosegla v 6. in 5. stoletju pr. n. št.
 
 
==== Rimska umetnost ====
{{glavni|Rimska umetnost}}
Ob koncu 6. stoletja se je Rim pričel širiti in ob osvajalskem pohodu naletel na kulture, od katerih je prevzemal značilnosti in motive (od Etruščanov oboke, od Grkov značilnosti stebrov). Rimska umetnost je dokazovala moč imperija in je bila v nasprotju z grško precej poenotenacesarstva.
 
:'''Arhitektura:''' Temelji na etruščanski in grški umetnosti. Čeprav so značilnosti stebrov prevzeli od Grkov, so ustvarili tudi svojega, imenovanega kompozitni ali sestavljeni steber. Vendar stebri kmalu niso bili več pomembni, ker so se bolj osredotočili na notranje prostore. Razvili so kupolno in obočno gradnjo, za vezivo so uporabljali [[rimski beton|beton]], ki so ga zakrili s ploščami iz [[klesanec|klesanega kamna]] (parametri). Templje so postavljali v središče mesta. Z gradnjo velikanskih templjev in svetišč so izražali veličastnost države, ki je delovala usklajeno. Ustvarili so nove stavbne tipe, med drugim so bili to forumi[[forum]]i, bazilike, terme, akvadukti[[akvadukt (vodovod)|akvadukt]]i, [[Akvadukt (most)|viadukti]], kanalizacija, cestno omrežje, [[amfiteater|amfiteatri]] in slavoloki[[slavolok]]i, npr. Flavijski amfiteater, v letih 72–80; [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], do leta 315.
 
:'''Kiparstvo:''' Na začetku je imelo značilnost starejše umetnosti, kasneje pa večino motivov prevzamejo od Etruščanov. Po zavzetju Grčije so mnogo kipov prenesli iz Grčije v Rim ter jih postavili na javna mesta. Ti kipi so poveličevali bogove in pomembne posameznike, rimski pa portretirali uspešne vojskovodje. Z reliefi, ki so predstavljali vojsko, so krasili oltarje, slavoloke in stebre ter upodabljali brezčasne dogodke.
 
:'''Slikarstvo:''' Razvoj je doživelo v času helenizma, poznano je po stenskih poslikavah [[Pompeji|Pompejev]] in [[HerkulaneumHerkulanej]]a, ki so bile namenjene okrasitvi prostorov. Ker so jih slikali tudi grški umetniki, kažejo značilnosti grškega slikarstva. Slog je bil odvisen od naročnika, slika je bila del celote in se je ujemala s prostorom, v katerem je bila razstavljena, npr. [[Vila misterijev]], Pompeji, ok. 50 pr. n. št. Bistveni del slikarstva so bili tudi mozaiki, s katerimi so krasili tla in zidove.
 
== Umetnost srednjega veka ==
 
:'''Arhitektura:''' Krščanstvo je bilo dokončno priznano šele v 4. stoletju, zato se starokrščanska arhitektura začne šele takrat. Razvila sta se dva modela:
:::* na Zahodu (latinski del) so gradili cerkve z vzdolžnim tlorisom, ki se imenujejo [[bazilika (zgradba)|bazilike]], npr. [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra v Vatikanu]];
:::* na Vzhodu (grški del) so gradili cerkve s središčnimcentralnim tlorisom, ki so svojo obliko povzele po mavzolejih, kasneje pa so se jim tlorisi spreminjali (križni, osmerokotni, itd.).
 
:'''Kiparstvo:''' Spremembo je doživelo ok. leta 300, ko se je pričel dotok umetniških idej iz rimskih provinc. Osebe so upodabljali strogo, prostor, na katerem so stale, je bil ozek. Najbolj znana kiparska dela tega časa so bili sarkofagi, na katerih je bilo upodobljeno življenje Jezusa Kristusa, npr. Sarkofag Junija Basa, ok. leta 359. Osebe so bile izklesane v globokem [[Relief (umetnost)|reliefu]], oblečene pa v halje ali [[Toga|toge]].
 
=== Bizantinska umetnost ===
{{glavni|Bizantinska umetnost}}
Leta 395 se je rimsko cesarstvo razdelilo na zahodno in vzhodno polovico, zato se je tudi umetnost v obeh delih začela razvijati drugače. [[Bizantinska umetnost]] se je razvila v vzhodnem delu in se sčasoma razširila še v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], v vzhodno Sredozemlje in na [[Balkan|Balkanski polotok]]. Po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega cesarstva]] se je bizantinska umetnost ohranila v [[Rusija|Rusiji]] in pri njenih sosedah. Izhodišče je imela v poznoantični umetnosti, ki je prikazovala lepoto oseb, zasanjanost, nežne barve in detajle, in vse to prenašala na cerkvene motive.
 
 
=== Romanika ===
{{glavni|Romanska umetnost}}
[[Romanika]] je čas, ko krščanstvo prevzame vse [[Evropa|evropske]] dežele in se začnejo ustanavljati meniški redovi ([[benediktinci]], [[cistercijani]], [[kartuzijani]]). Motive so preko pokrajin širili [[menih]]i in potujoči umetniki. Enotnega sloga ni, ker je imela vsaka pokrajina svoje posebnosti, je pa povsod značilna povezava med [[Stara zaveza|Staro]] in [[Nova zaveza|Novo zavezo]].
 
 
=== Gotika ===
{{glavni|Gotska umetnost}}
[[Gotika]] se je začela v sredini 12. stoletja in je trajala do 15. stoletja. V tem času je meščanstvo postalo pomemben družbeni sloj. Umetnosti ne usmerjajo je več samostani, temveč svobodne ideje. Veliko vlogo je pridobila posvetna književnost, [[viteški roman]]i, [[pesništvo]]. Z gotiko se končuje umetnost srednjega veka.
 
 
=== Renesansa in manierizem ===
{{glavni|Renesančna umetnost}}
[[Renesansa]] se je razvila v Italiji, kjer je obstajala bogata zbirka spomenikov iz zgodovine. Mestne države so zaradi razvoja začele vlagati v umetnost in s tem spodbujale umetnostno mišljenje. Delimo jo na tri obdobja: zgodnjo renesanso (''Quattrocento''), visoko renesanso (''Cinquecento'') in pozno renesanso, ki jo imenujemo [[manierizem]].
V ospredju je razumsko dojemanje sveta, v središču pa človek, posameznik in narava. Skozi umetnost človek zori in se razvija.
 
=== Barok in rokoko ===
{{glavni|Barok|Rokoko}}
[[Barok]] in [[rokoko]] predstavljata umetnost absolutističnih dvorov. Vsak dvor je izoblikoval svoje osnove, povezovali so se z antičnimi zgledi in klasiko.
 
=== Impresionizem ===
{{glavni|Impresionizem}}
[[Impresionizem]] poudarja čutni vtis in razpoloženja nekega trenutka, ki se pri vsakem posamezniku razlikuje.
 
Pomembnejša gradbena elementa romanike sta bila prvi cistercijanski samostan južno od Alp, [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], ustanovljen leta 1135 in prvi kartuzijanski samostan [[Žička kartuzija|Žiče]], ustanovljen leta 1160 (bile so sedež kartuzijanskega reda za nemške pokrajine).
 
Druge značilne gradnje tega obdobja so še [[grad Podsreda]] in [[StaraSvete svetagore gora|Svetanad goraSotlo]], cerkev [[Sveticerkev Martin|sv. Martina, Laško|sveti Martin]] v [[Laško|Laškem]], [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|samostan v Jurkloštru]], [[Grad Ptuj|Ptujski grad]], kapela vna Malem gradu v Kamniku, cerkev [[Sveticerkev Vid|sv. Vida, Dravograd|sv. Vid]] v Dravogradu in kostnica v Libeličah.
 
=== Gotika===
Oboki so prekriti z mrežastimi in zvezdastimi vzorci, ne več le rebrastimi, take so župnijska[[Cerkev cerkevsv. vKancijana, KranjuKranj]], cerkev [[Sveticerkev Jakob|sv. Jakoba, Škofja Loka]], v[[Bazilika Marije Zavetnice Škofjis Lokiplaščem, Ptujska Gora|cerkev na Ptujski gori]]. Druga značilne gradnje gotike so še [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|samostan v Kostanjevici na Krki]], [[Kartuzijanski samostan Pleterje|cerkev sv. Trojice v Pleterju]], [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob|cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu]], mestni trg v [[Koper|Kopru]], Benečanka v Piranu.
Pomembni so postali stiki med svetniki in verniki, ki so se izražali z ikonografskimi kipi, npr. Marija Zavetnica s plaščem s Ptujske gore.
 
24.554

urejanj