Giovanni Gentile: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
razni popravki
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Giovanni Gentile''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[učitelj]], [[fašizem|fašistični]] [[politik]], * [[30. maj]] [[1875]], [[Castelvetrano]], [[Kraljevina Italija|Italija]], † [[15. april]] [[1944]], [[Firence]], Italija[[Italijanska socialna republika]].

Gentile je bil italijanski filozof, eden zadnjih predstavnikov [[heglijanstvo|heglijanske]] paradigme, predavatelj zgodovine in filozofije na več italijanskih univerzah ter skrajni desničarski politik.
 
== Življenje in delo ==
 
Giovanni Gentile je bil rojen  v mestu [[Castelvetrano]] na [[Sicilija|Siciliji]]. Zgledoval se je po italijanskih intelektualcih, kot so [[Giuseppe Mazzini]], [[Antonio Rosmini]], [[Vincenzo Gioberti]],[[Bertrando Spaventa]]. Nanj pa so močno vplivali nemški filozofi, kot so [[Karl Marx|Marx]], [[Georg Hegel|Hegel]] in [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte]]. Po veroizpovedi je bil [[krščanstvo|kristjan]], čeprav se je sam večkrat opredelil za [[ateizem|ateista]].
 
Sam sebe je nazival za filozofa fašizma, saj je s svojimi idejami in razmišljanjem utemeljil fašistično mentaliteto. [[Benito MussliniMussolini|Mussolinijev]] esej ''[[Fašistična doktrina]]'' (La dottrina del fascismo, 1932) je v glavnem Gentilejevo delo. Svoje kolege in študente je spodbujal k študiju [[Georg Hegel|Heglovega]] [[idealizem|idealizma]]. Italijanska filozofija je bila po njegovi zaslugi med obema vojnama ena zadnjih nosilk heglijanske filozofske paradigme. Razvil je tudi svoj način razmišljanja, katerega je poimenoval »dejanski idealizem«, ki je bil opisan kot »subjektiven ekstrem idealistične tradicije«.
 
Kot minister Mussolinijeve vlade je bil avtor fašistične reforme šolstva, ki je pri [[Primorci|Primorskih Slovencih]] znana pod imenom [[Gentilejeva reforma]]. Sprejeta je bila 1. oktobra 1923, v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) pa je bila objavljena 24. oktobra istega leta. Ta je bila del fašističnega načrta raznarodovanja aneksiranega slovenskega in hrvaškega ozemlja ali točneje [[Etnocid|etnocida]] nad [[Slovenci v Italiji|Slovenci]] in Hrvati v Italiji. Na osnovi tega načrta so ukinili vse slovenske in hrvaške šole, ki so do takrat še uspele ohraniti pouk v maternem jeziku (več kot 400) in namesto njih vpeljali učenje italijanščine, kar so izvajali na najbolj grobe načine celo pretepanjem in zapiranjem, znani so tudi primeri pljuvanja v usta učencem ipd. Vse slovenske učitelje, ki niso zbežali v Jugoslavijo ali drugam po svetu, so konfinirali (izselili pod kontrolo policije) na jug Italije v njim povsem tuje okolje.
 
Med njegovo akademsko kariero je predaval na več univerzah:
· *zgodovino filozofije na [[Univerza v RimuPalermu|Univerzi v RimuPalermu]], kasneje teoretično filozofijo;
 
· zgodovino*teoretično filozofijefilozofijo na [[Univerza v PalermuPisi|Univerzi v PalermuPisi]];
*zgodovino filozofije na [[Univerza v Rimu|Univerzi v Rimu]], kasneje teoretično filozofijo;
 
· *dekan fakultete [[Scuola Normale Superiore]] v Pisi;
· teoretično filozofijo na [[Univerza v Pisi|Univerzi v Pisi]];
· *prodekan [[Univerza v Milanu|Univerze v Milanu]].
 
· zgodovino filozofije na [[Univerza v Rimu|Univerzi v Rimu]], kasneje teoretično filozofijo;
 
· dekan fakultete [[Scuola Normale Superiore]] v Pisi;
 
· prodekan [[Univerza v Milanu|Univerze v Milanu]].
 
===Povezava s fašizmom===
Vrstica 28 ⟶ 25:
===Zadnja leta in smrt===
 
Giovanni Gentile je ostal zvest fašističnemu sistemu in Mussoliniju, tudi po padcu njegove vlade. Z njim je zbežal na sever Italije, kjer je Mussolini še vedno imel oblast s podporo nacistične Nemčije ([[Italijanska socialna republika|Salojska republika]], 1943–1945). Leta 1944 so ga ubili italijanski partizani.
 
==Filozofija==
Vrstica 38 ⟶ 35:
Začetna točka Gentilove filozofije je idealistično načelo »ideal realnosti« oziroma ideja realnosti, ki trdi da je realnost vedno realna tako, kot jo doživlja živo bitje. Zavrača idejo, da imamo lahko dostop do objektivne realnosti, ki obstaja izven uma.
 
Ker je sledil Heglovi filozofiji, sprejema idejo, da obstaja višja kolektivna subjektivnost.
 
== Viri ==