Fran Ramovš: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tomo (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Ramovš je študiral na [[Dunaj]]u in v [[Gradec|Gradcu]].
 
Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je bil ob ustanovitvi 1919 imenovan za enega izmed prvih štirih profesojev in imel 3. decembra 1919 prvo predavanje o [[slovenščina|slovenščini]] na tedaj novoustanovljeni [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], kar danes univerza praznuje kot svoj praznik. Bil je redni profesor slovenskega jezika in [[fonetika|fonetike]] (sprva je bil habilitiran tudi za področje indoevropskega jezikoslovja), 1926/27 dekan Filozofske fakultete in 1934/35 [[rektor]] Univerze v Ljubljani (s tega položaja odstopil, ker jegovnjegov predlog o ustanovitvi SAZU ni bil sprejet). Od ustanovitve 1921 je bil tudi tajnik Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. Bil je soustanovitelj in 1938 med prvimi imenovanimi člani [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|AZU]] v Ljubljani, kasnejše SAZU, kot glavni tajnik te ustanove od leta 1942 do 1950 je bistveno pripomogel k njeni povojni organizaciji, nato pa je bil do smrti 1952 njen 4. predsednik. Leta 1950 je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za svoje znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri ''[[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]]''. Po njem se imenuje [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša]] ZRC SAZU, ki ga je ustanovil in vodil od leta 1945. Bil je glavni urednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino (1918-28), urednik ''Razprav Znanstvenega društva za humanistične vede'' (1923-30), ''Letopisa SAZU'' (1943-50), sourednik ''Južnoslovanskega filologa'' itd.
 
Bil je častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], pa tudi dopisni član JAZU v Zagrebu (1926), beograjske SANU (1929), Slovanskega inštituta v Pragi (1929) ter poljske akademije (PAU) v Krakovu (1935).