Primož Simoniti: razlika med redakcijama

dodanih 185 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
'''Primož Simoniti''', [[Slovenci|slovenski]] [[filolog]], [[prevajalec]], [[literarni zgodovinar]] in [[akademik]], * [[28. december]] [[1936]], [[Golnik]], † [[17. julij]] [[2018]].
 
Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 je tam predaval), od 1987 kot redni profesor za latinski jezik in književnost s posebnim poudarkom na srednje- in novolatinsko obdobje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] (v letih 1985-89 in 1993-95 tudi predstojnik oddelka za klasično filologijo) ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (1988-94).
Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (1988-94). V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je odkril preko štirideset do tedaj neznanih [[inkunabula|inkunabul]]. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v NUK in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (''Humanizem na Slovenskem'', 1979; ''Med humanisti in starimi knjigami'', 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih in filozofskih del, tudi [[Petronij]]ev ''Satirikon'', [[Heliodor|Heliodorove]] ''Etiopske zgodbe'', [[Apulej]]eve ''Metamorfoze'', Avguštin, Erazem Rotterdamski, [[René Descartes|Descartesove]] ''Meditacije'' in [[Baruch Spinoza|Spinozovo]] ''Etiko''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-klasicni-filolog-primoz-simoniti/461015 |title=Umrl je klasični filolog Primož Simoniti |accessdate=18. julija 2018 |date=18. julij 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (''Carmina burana'', 1976, 2. izboljšana izdaja 2008; ''Srednejveški cvetnik'', 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, [[Paolo Santonino]] itd. Prevajal je tudi filozofe iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (''Akademske čebele ljubljanskih operozov'', 1988).
 
Simoniti je 1959 diplomiral in 1978 doktoriral ter deloval (od 1967 predaval, od 1987) kot redni profesor za latinski jezik in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]] (1988-94). V [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in univerzitetni knjižnici]] je odkril preko štirideset do tedaj neznanih [[inkunabula|inkunabul]]. sestavil je bibliografijo filozofskih rokopisov v [[NUK]] in bibliografijo slovenskih latiničnih tiskov do leta 1848. Zlasti je pomembna njegova kritična izdaja spisa humanista B. A. de Usingena (edini znani rokopis je Simoniti odkril v NUK; nad 700 strani obsegajoče delo je veljalo za izgubljeno), v katerem je ta polemiziral z Melanchthonom. Opravil je pionirske raziskave o humanizmu (''Humanizem na Slovenskem'', 1979; ''Med humanisti in starimi knjigami'', 2007). Prevedel je večjo število antičnih, srednjeveških in novoveških knjižnih in filozofskih del, tudi [[Petronij]]ev ''Satirikon'', [[Heliodor|Heliodorove]] ''Etiopske zgodbe'', [[Apulej]]eve ''Metamorfoze'', Avguštin, Erazem Rotterdamski, [[René Descartes|Descartesove]] ''Meditacije'' in [[Baruch Spinoza|Spinozovo]] ''Etiko''.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-klasicni-filolog-primoz-simoniti/461015 |title=Umrl je klasični filolog Primož Simoniti |accessdate=18. julija 2018 |date=18. julij 2018 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Med prevodi je tudi srednjeveška lirika (''Carmina burana'', 1976, 2. izboljšana izdaja 2008; ''Srednejveški cvetnik'', 2000), pesmi za objavo J. Gallusa, [[Paolo Santonino]] itd. Prevajal je tudi filozofe iz nemščine (Hegel, Marx). Raziskal je ozadje prve slovenske akademije (''Akademske čebele ljubljanskih operozov'', 1988).
Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (2001 izredni, 2007 redni; 2007-10 je bil tajnik II. razreda SAZU za filološke in literarne vede), dvakrat je prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1974 in 1983), [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1981), [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila naziv [[zaslužni profesor]] (2002), 2013 je prejel [[Trubarjevo priznanje]], ki ga podeljuje [[NUK]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, [[Slovenska matica]] pa ga je razglasila za zaslužnega člana (2017).
 
Bil je član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (2001 izredni, 2007 redni; 2007-10 je bil tajnik II. razreda SAZU za filološke in literarne vede), dvakrat je prejel [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1974 in 1983), [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|nagrado Sklada Borisa Kidriča]] (1981), dobil je veliko priznanje FF (1993), [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila naziv [[zaslužni profesor]] (2002), 2013 je prejel [[Trubarjevo priznanje]], ki ga podeljuje [[NUK]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine, [[Slovenska matica]] pa ga je razglasila za zaslužnega člana (2017).
 
==Sklici ==
Brezimni uporabnik