Jugoslovanska ljudska armada: Razlika med redakcijama

 

===Letalstvo===

'''Jugoslovansko vojno letalstvo''' ('''JRV''' - ''Jugoslavensko ratno vazduhoplovstvo'') je imelo okoli 32.000 pripadnikov ter več kot 4.000 zunanjih izvajalcev. Imelo je več kot 1.000 letal in 200 helikopterjev, tako je bilo leta 1991 druga najmočnejša letalska sila v Evropi. Njegove glavne naloge so bile transport, opazovanje, obramba pred zunanjimi sovražniki ter zračna podpora mornarici in kopenskim enotam. Večina letal je bila izdelanih v Jugoslaviji.

 

Leta 1948 se je Jugoslavija sprla s Sovjetsko zvezo, to je imelo za jugoslovansko letalstvo katastrofalne posledice, saj je bilo večina letal, ki jih je uporabljala armada sovjetskega izvora. Zato je postalo problematično vzdrževanje in zagotavljanje rezervnih delov, ki jih je predtem dobavljala Sovjetska zveza. Da bi nadomestili to izgubo, je Jugoslavija začela sama razvijati letala in tako so konec štiridesetih let izdelali letala vrste ''Ikarus Aero 2, Ikarus 213 Vihor, Ikarus S-49'' ter prvo v Jugoslaviji izdelano reaktivno letalo ''Ikarus 451M''. Kljub dokaj uspešnemu razvoju novih letal so razvijalci v začetku petdesetih let prišli do zaključka, da jugoslovanska industrija enostavno ni sposobna izdelovati vedno bolj sofisticiranih bojnih letal, zato so se po pomoč obrnili na zahod. Ker je bila takrat hladna vojna na vrhuncu in je zahodu ustrezalo, da je Jugoslavija sprta s Sovjetsko zvezo, so začeli zahodni zavezniki Jugoslavijo oskrbovati z zahodnim orožjem, med katerim so bila tudi letala. Tako je Jugoslavija v oborožitev dobila takrat že nekoliko zastarela letala ''Havilland Mosquito'' in ''Republic F-47D''. V začetku leta 1953 pa je dobila prva reaktivna letala ''Lockheed T-33A'', katerim so nato kmalu sledila še letala ''Republic F-84G Thunderjet'' ter helikopterji ''Westland Dragofly''. Nekoliko pozneje, zaradi političnih zadržkov, so bila dobavljena še letala ''Canadair Sabre''.

 

Konec petdesetih let, po [[Stalin]]ovi smrti, so se odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ponovno otoplili, zato je trgovina med državama ponovno stekla. Kot tradicionalen kupec ruskega orožja se je Jugoslavija ponovno začela zalagati z ruskim visokotehnološkim orožjem. Na letalskem področju je sledila nabava letal ''[[MiG-21]]'', ''An-26'' ter helikopterjev ''Mi-2, Mi-4'' in ''Mi-8''. Sredi osemdesetih let pa je jugoslovansko letalstvo v uporabo sprejelo še najsodobnejše letalo tistega časa, ''[[MiG-29]]''. Letalstvo se je spogledovalo tudi z letali ''Su-25'' ter helikopterji ''Mi-24'', vendar do nakupa ni nikoli prišlo, saj je vojska prej razpadla.