Nevtronska zvezda: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za iOS |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|200px|Prvo neposredno opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem spektru]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]].|alt=]]
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 10 in 29 [[Solarna masa|solarnimi masami]]. Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (če ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okoli 20 km in maso manjšo od približno 2.16 solarnih mas (kakšne nevtronske zvezde so lahko tudi 3.0 solarne mase ali več). Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem, ki "stisne" jedro prejšnje zvezde preko bele pritlikavke v to od atomskega jedra. Če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm'''<sup>3</sup>''') bi tehtala približno milijardo ton. Ne sesedejo se v črne luknje zaradi [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem kvantnem stanju. To pa pomeni, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačen energetski level, [[spin]] ali pa more zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz [[Nevtron|nevtronov]], ki pa nastanejo tako, da se [[Proton|protoni]] in elektroni "stalijo" skupaj. Sestavljena je tudi iz samih protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|vrtijo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
Verjetno se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]]. Lahko se zavrtijo tudi več stokrat na sekundo. Na primer PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000 km/h. To je
Magnetno polje je približno bilijonkrat močnejše od zemljinega, kar upogne atome, ki vstopajo v njegov vpliv.
|