Nevtronska zvezda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
NaN03-7 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Oznake: mobilno urejanje urejanje z mobilno aplikacijo aplikacija za iOS
NaN03-7 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|200px|Prvo neposredno opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem spektru]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]].|alt=]]
 
'''Nevtrónska zvézda''' je strnjeno jedro prejšnje ogromne zvezde, ki je imela maso med 10 in 29 [[Solarna masa|solarnimi masami]]. Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Nevtronske zvezde so najgostejše in najmanjše zvezde (če ne štejemo hipotetičnih "kvark zvezd" in "čudnih kvark zvezd"). Imajo premer velik okoli 20 km in maso manjšo od približno 2.16 solarnih mas (kakšne nevtronske zvezde so lahko tudi 3.0 solarne mase ali več). Ustvarijo se od [[supernova]] eksplozije ogromne zvezde v kombinaciji z gravitacijskim sesedanjem, ki "stisne" jedro prejšnje zvezde preko bele pritlikavke v to od atomskega jedra. Če bi vzeli čajno žličko nevtronske zvezde (1 cm'''<sup>3</sup>''') bi tehtala približno milijardo ton. Ne sesedejo se v črne luknje zaradi [[Paulijevo izključitveno načelo|Paulijevega izključitvenega načela]], ki pravi da dva [[Fermion|fermiona]] ne moreta biti v enakem kvantnem stanju. To pa pomeni, da če vzamemo delec (npr. [[elektron]]) in ga damo v določen prostor, bo imel niz različnih lastnosti, če pa hočemo dodati še en elektron v ta prostor, bo moral imeti drugačen energetski level, [[spin]] ali pa more zavzemati drugo pozicijo v prostoru. Nevtronska zvezda je sestavljena večino iz [[Nevtron|nevtronov]], ki pa nastanejo tako, da se [[Proton|protoni]] in elektroni "stalijo" skupaj. Sestavljena je tudi iz samih protonov, elektronov in verjetno tudi iz železovih jeder. Če začnemo na površju nevtronske zvezde in gremo proti notranjosti bomo videli, da je manj in manj protonov ter elektronov in več inter več nevtronov, saj se tudi nevtroni obnašajo kot individualni fermioni, kar pomeni, da enaka načela delujejo tudi za njih. Torej, če imamo dva nevtrona in hočeta oba imeti enako kvantno stanje morata spremeniti vsaj en dejavnik (npr. na začetku spremenita spin), ampak, če še dodajamo nevtrone morajo spremeniti energijski level ali pa pozicijo saj je spin lahko samo v dveh smereh. Ker ni veliko prostora v nevtronski zvezdi in je ekstremno gosta ponavadi spremenijaspremenijo energetski level. Ker nevtroni lahko vzdržijo ogromno sile (v tem primeru silo tlaka, ki je lahko veliko večja, kot jo najdemo kjer koli v nevtronski zvezdi), lahko spremenijo tudi energijski level. Sila pa prihaja od notranjega tlaka nevtrona, ki nastane z močno silo.
 
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti: zelo hitro se [[vrtenje|vrtijo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]].
 
Verjetno se skoraj vse nevtronske zvezde vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]]. Lahko se zavrtijo tudi več stokrat na sekundo. Na primer PSRJ1748-2446ad se vrti s približno hitrostjo 252.000.000 km/h. To je 2423% hitrosti svetlobe in zaradi tega ima bolj jajčasto obliko kot tradicionalna zvezda. Take objekte s tako hitrostjo vrtenja imenujemo [[Pulzar|pulzarji]], ker oddajajo močen radijski signal.
 
Magnetno polje je približno bilijonkrat močnejše od zemljinega, kar upogne atome, ki vstopajo v njegov vpliv.