Avgust Pirjevec: Razlika med redakcijama

‎{{Infopoljeinfopolje Oseba}}

'''Avgust Pirjevec''', [[slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[slovaropisje|slovaropisec]] in [[knjižnica|bibliotekar]], * [[28. september]] [[1887]], [[Gorica]], † [[9. december]] [[1943]], [[Gusen]], [[Mauthausen]].

Pirjevec je leta [[1913]] na [[Dunaj]]u končal študij tehnike in [[slavistika|slavistike]] z [[disertacija|disertacijo]] o [[Fran Levstik|Franu Levstiku]] s posebnim ozirom na njegova [[filologija|filološka dela]]. Po [[demobilizacija|demobilizaciji]] je od 1917 do 1920 poučeval [[slovenščina|slovenščino]] in [[nemščina|nemščino]] na državni realni gimnaziji v [[Trst]]u, nato na realni gimnaziji in višji državni realki v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Od [[1921]] je bil [[knjižnica|bibliotekar]] v ljubljanski [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Državni študijski knjižnici]] (predhodnici [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-a]]), po [[1927]] pa je prevzel vodstvo rokopisnega oddelka. Od 1925 do 1927 je bil začasno premeščen v knjižnico [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]], kjer je uredil in katalogiziral gradivo. [[Leta 1943]] jeso bilga [[internacija|interniraninternirali]].

Pisal je članke, razprave in knjižne ocene iz slovenske literarne, kulturne, politične in gospodarske zgodovine. Največ je raziskoval [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in njegove sodobnike. Uredil je Prešernovo zbrano delo (''Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo'', 1929 {{COBISS|ID = 6938937}}), ''Levstikova pisma'' {{COBISS|ID = 29475073}}, priredil delo [[Matija Čop]]a (''Izbrano delo'', 1935 {{COBISS|ID = 2704181}}) in izbore del slovenskih klasikov v miniaturnih izdajah (France Prešeren, [[Simon Gregorčič]], [[Anton Aškerc]], [[Simon Jenko]], [[Josip Murn - Aleksandrov|Josip Murn]], [[Josip Jurčič]]). Napisal je zbirko 70 poljudnih biografij slovenskih kulturnih in strokovnih delavcev ter okolipribližno 150 člankov za ''Slovenski biografski leksikon''.

Bil je vodilni [[knjižničarski teoretik]] in praktik. Pisal je o aktualnih bibliotekarskih in bibliografskih strokovnih vprašanjih, o funkciji [[knjižnica|knjižnic]] v družbenem okolju in organiziranju knjižničarskega delovanja. Napisal je prvi in s sočasnim mednarodnim bibliotekarskim dognanjem primerljiv slovenski priročnik o zgodovinskem razvoju in modernem delovanju knjižnic, o sodobni zasnovi bibliotekarske stroke in knjižničarskega dela.

Bil je oče literarnega zgodovinarja in filozofa [[Dušan Pirjevec|Dušana Pirjevca]] (partizansko ime Ahac) in aktivistke OF [[Ivica Pirjevec|Ivice Pirjevec]], ki je, tako kot oče in le malo za njim, umrla v koncentracijskem taborišču Gusen-Mauthausen.

* Anton Aškerc. ''Izbrane pesmi''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1963. {{COBISS|ID = 2851073}}

{{Normativnanormativna kontrola}}