Rižarna, Trst: Razlika med redakcijama

Rižarna je velika stavba pri Sv. Soboti (San Sabba), v kateri so najprej luščili [[riž]], leta 1943 pa so jo nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali okrog 4000 do 5000 ljudi. Zmogljivost peči je bila 50 do 70 trupel dnevno. Žrtve so bili po večini [[Slovenci]], nato [[Hrvati]], italijanski protifašisti in [[Judje]]. Za hitrejše iztrebljanje so ljudi tudi obešali, ob koncu so v plinsko celico predelali en kamion. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničevalna [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], skozi katero je šlo okrog 20.000 oseb. Rižarno je vodil [[Odilo Globocnik]]. Njegova najbolj znana pomočnika sta bila najprej [[Christian Wirth]], nato pa [[August Dietrich Allers]]. Dela krvnikov so opravljali razni kolaboracionisti, pazniki pa so bili po večini italijanski [[fašisti]]. Njegov najtesnejši sodelavec je bil tudi [[Gaetano Collotti]], vodja političnega odseka posebnega italijanskega policijskega inšpektorata v Trstu. Leta 1965] so Rižarno s predsedniškim odlokom razglasili za državni spomenik. Zgradbo so obnovili pod vodstvom arhitekta Romana Boica in spremenili v mestni muzej ({{jezik-it|italijansko ''Civico museo della Risiera di San Sabba}}'').