Neapelj: Razlika med redakcijama

=== [[Grki]] in Rimljani ===

Mesto je naseljeno že od neolitika[[neolitik]]<nowiki/>a. Že v 2. tisočletju pr. n. št. so Grki na območju Neaplja postavili prve naselbine. V 9. st. pr. n. št. so Grki z Rodosa[[Rodos]]<nowiki/>a na današnjem polotoku, kjer se nahaja trdnjava Castel dell'Ovo, zgradili majhno trgovsko pristanišče Parthenope. V 6. st. pr. n. št. so na ravnini ob otoku ustanovili novo mesto Neapolis, ki je postalo eno izmed glavnih mest Magne Grecie. Mesto je postalo zavetnik [[Rimska republika|Rimske republike]] proti Kartagini. Med [[Samnitske vojne|samnitskimi vojnami]] so Neapolis zavzeli [[Samniti]], vendar so ga Rimljani hitro prevzeli in ga spremenili v kolonijo. V času rimske dobe so prebivalci Neaplja obdržali grški jezik in navade, mesto pa so krasile rimske vile, akvadukti in terme. Tam se je izobraževal tudi rimski pesnik Vergilij. V tem obdobju se je v mestu prvič pojavilo krščanstvo, pravijo, da sta tu oznanjevala tudi Peter in Pavel.

=== [[Neapeljsko kraljestvo ]]===

Glavno mesto kraljestva je bilo Neapelj. Do trinajstega stoletja je bilo sestavni del [[Kraljevina Sicilija|Kraljevine Sicilije]]. Leta 1302 so Kraljevino Sicilijo uradno razdelili na dva dela: Neapeljsko kraljestvo, ki je pripadalo Anžujcem, in [[Sicilija]], ki je pripadala Aragoncem. V 15. st. je Neapelj prišel pod francosko oblast. Karel VIII. Francoski, dedič neapeljskih Anžujcev[[Anžujci|Anžujc]]<nowiki/>ev, je vdrl na italijanska tla in tako začel italijanske vojne, ki so nadaljnjih 65 let pustošile Italijo. Leta 1503 je Neapeljsko kraljestvo prišlo pod Špance. Po končani španski nasledstveni vojni (1701-1704) je Neapeljsko kraljestvo pripadalo avstrijski veji [[Habsburžani|Habsburžanov]].

=== Od združitve [[Italija|Italije]] do danes ===

Leta 1861 je Neapelj postal del Kraljevine Italije. Zaradi slabega gospodarstva se je iz Neaplja izselilo več kot 4 milijone prebivalcev. V štiridesetih letih po združitvi Italije je prebivalstvo narastlo le za 26%, vendar je bilo Neapelj še vedno največje italijansko mesto. Leta 1884 je zaradi slabe kanalizacije izbruhnila epidemija [[Kolera|kolere]]. Med drugo svetovno vojno je bilo to največkrat napadeno italijansko mesto in prvo, ki se je uprlo proti nemški okupaciji. Mesto je bilo osvobojeno 1. oktobra 1943, ko so prišle ameriške in britanske sile. Obnovitev bazilike svete Klare je simbol ponovnega rojstva Neaplja. Med letoma 1950 in 1984 je italijanska vlada v pomoč neapeljskemu gospodarstvu ustanovila razvojni sklad Cassa per il Mezzogiorno. Vendar je v Neaplju še vedno visok nivo brezposelnosti. Ta problem naj bi leta 2007 rešil [[Silvio Berlusconi]], vendar se je z recesijo problem brezposelnosti še poslabšal.

=== [[Unescova svetovna dediščina ]]===

V Neaplju najdemo veliko zgodovinskih zgradb in znamenitosti, vključno s srednjeveškimi gradovi in široko paleto pomembnih kulturnih in  zgodovinskih najdišč v okolici. Med nje spadajo kraljeva palača v [[Caserta (pokrajina)|Caserti]], [[Pompeji]] in  [[Herkulanej|Herculaneum]]. V Neaplju je najbolj ohranjena arhitektura v srednjeveškem, renesančnem in baročnem stilu. Ima kar 448 zgodovinskih cerkva. Leta 1995 so staro mestno jedro uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine.

Neapelj je zelo poznan po svojih gradovih, najstarejši med njimi je Castel dell'Ovo. Castel Nuovo je eden izmed glavnih neapeljskih znamenitosti, v njem je na primer leta 1294 [[papež Celestin V.]] odstopil, nasledil pa ga je [[Papež Bonifacij VIII.|papež Bonifacij VIII]]. Castel Capuano je bil zgrajen v 12. stoletju, skozi zgodovino je v njem živelo veliko kraljev in kraljic, v 16. stoletju pa so v njem ustanovili prizivno sodišče. Castel Sant'Elmo, ki je zgrajen v obliki zvezde.

Neapelj je poznan po svojih zgodovinskih muzejih. [[Nacionalni arheološki muzej Neaplja]] je pomemben arheološki muzej, zlasti zaradi najdb iz rimskega obdobja. Zelo pomembne so tudi najdbe iz bližnjih Pompejev, Stabij in Herculaneuma, pa tudi najdbe iz grškega in renesančnega obdobja. narodni muzej Capodimonte razstavlja slike od 13. – 18. stoletja, med njimi najdemo pomembna dela slikarjev kot so [[Simone Martini]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Caravaggio]], [[El Greco]] in Luca Giordano. Nasproti kraljeve palače stoji Galerija Umberto I, v kateri se nahaja Muzej koral. V muzeju MADRE lahko najdemo dela avtorjev, kot so Francesco Clemente, Richard Serra in Rebecca Horn.

Neapelj velja za rojstno mesto [[Pica|pice]], sprva je to bila jed za revne, s Ferdinandom I. Dveh Sicilij pa je postala popularna tudi med višjim slojem. Pico margerito so poimenovali po kraljici Margareti Savojski, ki je leta 1889 obiskala Neapelj. Zaželela si je skromne jedi revnejšega sloja, zato so ji pripravili pico, ki je bila v nacionalnih barvah, z rdečimi paradižniki, belo mocarelo in zelenimi listi bazilike.