Engelbert Besednjak: Razlika med redakcijama

Po nemški gimnaziji v [[Gorica|Gorici]] je študiral [[pravo]] na [[Dunaj|Dunaju]], kjer je 1920 tudi doktoriral. V letih 1913–1914 je bil tajnik goriške [[Krščanska socialna zveza|Krščanske socialne zveze]]. Leta 1919 je bil poklican v glavno uredništvo [[Slovenec (časnik)|Slovenca]], 1920 pa je postal glavni urednik tržaške [[Edinost (časnik)|Edinosti]]. Leta 1921 je bil imenovan za člana izrednega deželnega odbora za [[Goriška|Goriško]] in [[Gradiščanska|Gradiščansko]]. Prevzel je glavno uredništvo tednika [[Goriška straža]] (1922–1924) in bil v vodstvu Krščanske socialne zveze. Bil je v vodstvu [[Kmetsko-delavska zveza|Kmetsko-delavske zveze]] in član [[Vrhovni svet krščanskih organizacij Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini|Vrhovnega sveta krščanskih organizacij Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini]]. Po razkolu v političnem društvu [[Edinost (politično društvo)|Edinost]] je bil v političnem društvu [[Edinost za Goriško (politično društvo)|Edinost za Goriško]] izvoljen za podpredsednika, nato za predsednika. Bil je tudi urednik krščanskosocialne revije [[Socialna misel]] in sodeloval pri glasilu [[Naša moč]]. V letih 1924–1929 je bil poslanec v [[Rim|rimskem]] parlamentu, kjer se je zavzemal za narodnostne in gospodarske pravice manjšine. Nato je odšel na Dunaj, kjer je deloval skupaj z [[Josip Vilfan|Josipom Vilfanom]] in bil 1930 sprejet v vodstvo [[Kongres evropskih narodnih manjšin|Kongresa evropskih narodnih manjšin]]; tu je postal predsednik [[Zveza manjšinskih časnikarjev|Zveze manjšinskih časnikarjev]]. Z Dunaja je odšel v [[Beograd]], kjer je kot neuradni svetovalec in posrednik za manjšinske zadeve zastopal koristi slovenske manjšine v [[Kraljevina Italija|Italiji]]. Z [[Anton Korošec|Antonom Korošcem]] je sodeloval pri začetkih snovanja politične stranke [[JRZ]].<ref name="Maksimiljan Fras"/>

Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil povezan z organizirano skupino predstavnikov slovenskega katoliškega političnega tabora v [[Beograd]]u,<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> bil je v tesni zvezi s t. i. [['goriška sredina'|goriško sredino]] in sodeloval pri [[Narodni svet Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini|Narodnem svetu Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini]]. Leta 1950 je iz Beograda odšel v Trst, kjer je prevzel vodstvo [[Slovenska krščanska socialna zveze|Slovenske krščanske socialne zveze]]. Leta 1954 je ustanovil [[Novi list]], v katerem je 1958 začel objavljati spomine na [[VirgilijVirgil Šček|Virgilija Ščeka]], ki predstavljajo prikaz politične zgodovine primorskih [[Slovenci|Slovencev]] po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]].