Jugoslovanska ljudska armada: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 54:
{{glavni|Osamosvojitev Slovenije}}
Politične napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale (med drugim tudi zaradi politike do Kosova) in dosegle vrh leta 1988 s [[proces proti četverici|procesom proti četverici JBTZ]], ko je [[vojaško sodišče]] sodilo trem slovenskim civilistom in [[zastavnik]]u zaradi izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovi priključitvi zagrebškemu. Nastalo je novo, 5. vojaško območje, ki je zajemalo celotno Slovenijo in del Hrvaške. To je omogočalo vojski oz. oblastem v Beogradu bolj centralistično vodenje države, katera je zašla v globoko politično in gospodarsko krizo. JLA je takrat prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]], saj se je jugoslovansko politično vodstvo zavedalo, da država lahko razpade. V vseh republikah tedanje
===Praznik===
Vrstica 151:
Jezik poveljevanja v vojski je bil srbohrvaški, čeprav so se v državi uradno uporabljali vsi jeziki jugoslovanskih narodov. V prostem času naj bi vojaki lahko uporabljali svoj materni jezik, vendar se to ni dogajalo pogosto, saj so oficirji to skrbno preprečevali, da ne bi prišlo do druženja pripadnikov istih narodov<ref>http://24ur.com/novice/samostojnih20let/jla-od-boja-proti-okupatorju-do-agresije.html</ref>
Ena od posebnosti v JLA, je bila, da so vse do ukinitve leta 1992, uporabljali naziv "drugar" (tovariš), uporabo katerega je komunistični režim po 2. svetovni vojni vpeljal v celotno takratno jugoslovansko družbo. Vzporedno s političnimi spremembami, po večstrankarskih volitvah aprila leta 1990, se je namreč v javnem življenju pričel uporabljati naziv gospod, kar je bilo že v uporabi pred prihodom komunistov na oblast ob koncu vojne leta 1945.
* [[Zgodovina Slovenije#Nastanek federativne Jugoslavije|nastanek federativne Jugoslavije]]
|