Relief (umetnost): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 29:
Nizki relief (francosko Basrelief, italijansko basso Rilievo) je izvedba podobe plitvo v celotni globini in se običajno uporablja za kovance. V najnižjem reliefu je relativna globina elementov prikazana popolnoma popačeno in gledano od strani nima efekta, gledano od spredaj pa deluje kot tridimenzionalna podoba. To je tehnika, ki zahteva manj dela in je zato cenejša za izdelavo, saj potrebuje manj ozadja, ki ga je treba odstraniti ali je potrebno manj modeliranja. V umetnosti [[Stari Egipt|starega Egipta]] in drugih kulturah starodavnega Bližnjega vzhoda in Azije, pa tudi v [[Mezoamerika|Mezoamerik]]i, je bil zelo nizek relief običajno uporabljen za celotno kompozicijo. Te podobe so bile pogosto pobarvane, da bi pomagale opredeliti oblike, barve se do danes niso ohranile, jih pa lahko odkrijejo s posebnimi postopki.
 
''Ishtar Gate babilonski'', ki je zdaj v Berlinu, je izdelan v nizkem reliefu oblikovan v opeki, glazirano in v barvah. V Egiptu so včasih uporabljali [[mavec (material)|mavec]] in verjetno tudi drugje, vendar morajo biti zelo dobri pogoji za ohranitev. Rimske dekorativne [[Štukatura|štukatur]]e so znane predvsem iz [[Pompeji|Pompej]]ev in drugih mest, ki so bila zakopana v pepel iz [[Vezuv]]a. Nizek relief je v zahodni srednjeveški umetnosti relativno redek, pogost je v leseni izvedbi ali prizorih na notranjih straneh zložljivih kril [[oltar]]nih plošč.
 
Oživitev nizkega reliefa se začne zgodaj v renesansi. ''Tempio Malatestiano'' v [[Rimini]]ju, pionirski klasicistični stavbi, ki jo je zasnoval Leon Battista Alberti okrog leta 1450, ima v notranjosti in na zunanjih stenah nizki relief [[Agostino di Duccio|Agostina di Duccia]]. Renesančni omet se je zelo pogosto uporabljal za notranja okrasna dela, kot so obloge sten in stropov. V kasnejši zahodni umetnosti, do preporoda v 20. stoletju, je bil nizek relief uporabljen predvsem za manjša dela ali v kombinaciji z visokim, da se dobi občutek globine, še posebej za prizore s številnimi liki in krajino ali arhitekturno ozadje. Tako so podobe v ospredju vrezane v visokem reliefu, tiste v ozadju pa v nizkem reliefu. Nizek relief lahko uporabi katerikoli medij ali tehniko kiparstva, pri čemer je klesanje v kamen in livarstvo najpogostejše. Velike arhitekturne kompozicije so v nizkem reliefu zaživele v 20. stoletju, ko so bile popularne na objektih v [[art déco]] in sorodnih slogih.