Hercule Poirot: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hastings
Burek (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 9:
Red in metoda sta pri Herculu Poirotu na prvem mestu pri vsaki zadevi, ki se je loti. To je zanj prvi [[korak]] pri preganjanju [[zločinec|zločinca]]. Dejstva vedno najprej natančno pretehta in sestavi in se šele nato loti [[psihologija|psihologije]]. Izjemno pomembne pri vseh teh dejanjih pa so, po njegovem mnenju, sive [[možgani|možganske]] [[celica|celice]]: »Kolikokrat ti moram še reči, mon ami, da opozorila prihajajo od znotraj. Rešitev vsake [[uganka|uganke]] leži v majhnih sivih celicah možganov.« Poirot je prav tako prepričan, da je zločin toliko bolj preprost, koliko bolj zapleten se zdi na prvi pogled, kar pogosto pove z besedami: »Bilo je tako preprosto, da tega sploh nisem opazil. Hudiča, kako neumen sem bil.« Toda ob pravem času se deli uganke vedno združijo v celoto.
 
Papa Poirot, kakor se rad imenuje, je pogosto naklonjen mladim zaljubljenim parom in včasih tudi sam nastopi v vlogi zaljubljenca. Z [[grof]]ico Rossakoff, osebo dvomljivega [[karakter]]ja, ga veže več kakor desetletna, vendar neizpolnjena ljubezen.
 
Tako pri Herculu Poirotu kot pri gospodični Marple je njuna zunanjost le [[kamuflaža]]. Zunanje gizdalinstvo Poirota in krhka pojava gospodične Marple sta v ostrem nasprotju z njunimi umskimi sposobnostmi. Tudi Poirotova pomanjkljiva angleščina se izkaže za spretno nastavljeno [[past]], ki jo avtorica lika opiše z besedami: »Poirot iz izkušenj ve, da je Angležem popolnoma vseeno, kaj povedo tujcu. Polomljena angleščina mu je v veliko pomoč. To vodi do tega, da ga ljudje premalo cenijo. [[Tujec]], ki še niti pravilno angleško ne zna, si mislijo. S tem ljudi uspava in jih naredi brezskrbne.«