Bizantinska umetnost: Razlika med redakcijama

Tak tip cerkve je tudi [[Stolnica svetega Marka, Benetke]] (1063), ki ni bila pod vladavino bizantinskega cesarstva, vendar je bila pod njegovim neposrednim umetniškim vplivom. Ima osnovo grškega križa, kvadratno osnovo in kupolo nad osrednjim kvadratom in nad vsakim krakom križa - lastnosti bizantinske gradnje. Beneške kupole nimajo obroča, temveč so obložene z lesenimi strehami. Notranjost je zelo prostorna in okrašena z mozaiki.

 

Čeprav je bizantinska umetnost, zaradi svojega dolgega trajanja, navidezno statična in nespremenjena, pa so vseeno opazne nekatere razlike. Tako ima v času [[Dinastija Komnen |komnenske dinastije]] videz [[Romanika|romanike]], umetnosti na Zahodu: horizontalno stremljenje, načelo združevanja relativno neodvisnih delov, ploskovito slikarstvo enostavne kompozicije, ... medtem ko umetnost v dobi [[Dinastija Paleolog |Paleologa]] teži h gradnji v višino, pripovednemu slikarstvu, izražanju občutkov, ... kar spominja na [[Gotika|gotiko]].

 

V 13. stoletju, Carigrad pade v roke križarjem, ki ustanovijo [[Latinsko cesarstvo]], kar vodi k bolj intenzivnemu razvoju umetniškega delovanja na obrobju bizantinskega cesarstva, v Makedoniji, Srbiji in Rusiji. V Srbiji nastanejo cerkve ''Raške šole'', v kateri se čuti romanski vpliv, medtem ko je cerkev samostana Gračanica na Kosovu (1315), zaradi svoje višine, spominja na gotsko stavbo. Ima predprostor povezan z osrednjim območjem kvadratnega tlorisa (grški križ), ki je od zunaj poudarjen s štirimi manjšimi kupolami, iz katerih se na sredini boči peta, najvišja in največja - sijajen ritem nižjih in višjih teles, ki skoraj izhajajo iz kvadratne podlage.

 

 

== Viri ==