Butan (država): Razlika med redakcijama

V 18. stoletju je Butan napadel in zasedel kraljevino Kuč Behar na jugu. Leta 1772 je Kuč Behar pozval [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britansko vzhodnoindijsko družbo]] da mu je pomagala in izgnal Butance ter kasneje leta 1774 sam napadel Butan. Po mirovnem sporazumu je moral Butan pristati, da se vrne na meje pred letom 1730. Sklenjen mir pa je bil potem večkrat kršen v naslednjih sto letih, ko je občasno prihajalo do spopadov na meji z [[Britanska Indija|Britanci]]. Spopadi so privedli do ''Duarske vojne'' (1864–65), spopad za kontrolo področja Duars. Po zgubljeni vojni je Butan z Britanci podpisal Sporazum v mestu Sinčula. Kot del vojne odškodnine so Britaniji odstopili Duars in v zameno dobili rento 50.000 Rs. Sporazum je končal sovražnosti med Britansko Indijo in Butanom.

 

 

Pomembna prelomnica za Butan je leto 1907, ko je bil Ugjen Vangčuk soglasno izbran za dednega kralja dežele na skupščini vodilnih budističnih menihov, vladnih uradnikov in vodij pomembnih družin. Britanska vlada je novo monarhijo takoj priznala in 1910 z njo podpisala pogodbo iz Punake, o subsidiarnem zavezništvu, ki je Britancem prinesla kontrolo nad butansko zunanjo politiko, kar je pomenilo, da je bil Butan obravnavan kot indijska kneževina. To je imelo malo pravega učinka, saj je Butan zgodovinsko zadržan do sosedov, kakor tudi ni vplivalo na odnose s Tibetom. Ko je nova Indijska unija 15. avgusta 1947 postala neodvisna od Združenega kraljestva, je bil Butan eden izmed prvih, ki je priznal Indijo. Leta 1949 je bila podpisana pogodba, podobno kot 1910, po kateri je namesto Velike Britanije Indija dobila kontrolo nad zunanjimi odnosi.