Redakcija: 15:35, 17. avgust 2019 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.070 urejanj →‎Oporni loki: np ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:36, 17. avgust 2019 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.070 urejanj m →‎Razvoj Novejše urejanje →
Vrstica 17: Zunanji oporniki, z vidnimi opornimi loki nad površino strehe so se najprej razvili v letih 1160/1170 pri izvedbi kora v [[Normandija\|Normandiji]] in [[Île-de-France]] (primer Saint-Germain-des-Pres v [[Pariz]]u po 1160). Od okoli 1190 se je spremenila tudi ladja ([[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] 1180/1200 do 1230, [[stolnica v Noyonu]] 1179 / 1180-1200 in [[stolnica v Laonu]] 1180/1190). Zunanji oporniki so zelo redki v južni Franciji in sredozemskih državah, so pa se razširili v Angliji in Nemčiji (Stolnica v Limburgu do 1200/1225, ladja Bonskega Minstra 1210/1220, cerkev sv. Gereona v Kölnu 1219/1227). Kot pomemben korak pri razvoju velja [[Stolnica blažene Device Marije, Chartres \|stolnica v Chartresu]] (začetek gradnje leta 1194). Z odstranitvijo empore nad stransko ladjo je zrastla višina ladijske stene. Oporniki in oporni loki niso bili le tehnično nujni, ampak tudi umetniško obdelani. <ref>vgl. Hans Sedlmayr: ''Die Entstehung der Kathedrale'', Graz, 1976, ergänzte Auflage von 1950, Kapitel 86, S. 260</ref> V [[~~Stolnica Notre-Dame de Reims~~Reimska stolnica\|stolnici v Reimsu]] (začetek gradnje leta 1211) so lupino stavbe prevzeli oporniki in se oblikovali kot gradbeni elementi, kar je pomenilo »zaključek tega, kar so začeli v Chartresu.« <ref>Citat Hansa Sedlmayrja: ''Die Entstehung der Kathedrale'', Graz, 1976, ergänzte Auflage von 1950, Kapitel 90, S. 268</ref> == Oblika ==

Opornik: Razlika med redakcijama