Dositej Obradović: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Holder (pogovor | prispevki)
m corr AWB
Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba}}
'''Dimitrij »Dositej« Obradović''' ({{Predloga:Jezik-sr|Димитрије Обрадовић}}, <small>pronounced&nbsp;</small><span class="IPA" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)">[dɔsǐtɛːj ɔbrǎːdɔʋitɕ]</span>;[[Srbija|srbski]] avtor, filozof, jezikoslovec, potovalec, poliglot in prvi srbski minister za izobraževanje, *17.februarja 1739–1742 (leto rojstva ni popolnoma gotovo), † 7. april 1811
 
V času Srbske revolucije je prepoznan kot vpliven člen srbske narodne in kulturne preroditve. Velik zagovornik razsvetljenja in racionalnih idej je ob tem bil velik pristaš Srbske ortodoksne cerkve. Štet je tudi kot začetnik moderne srbske literature, a praviloma prepoznan, kot je samostanska navada, po svojem enem imenu Dositej, ki ga je pridobil v samostanu Hopovo. Kot prevajalec je pomemben zaradi prevoda Ezopovih basni in nekaterih drugih evropskih klasik v srbski jezik.
Vrstica 18:
[[Slika:Plaque near St Clement's, Eastcheap - geograph.org.uk - 924110.jpg|thumb|Spominska tabla, ki označuje hišo, kjer je Obradović živel, blizu St. Clement Eastcheap, City of London]]
 
== {{Predloga:Sidro|Dositej's thought}}Misel, moralna oporoka ==
[[Slika:Dositej-priključenija1.jpg|alt=Title page of one of Obradović's books|thumb|''Življenje in pustolovščine Dimitrija Obradovića, ki mu je bilo kot menihu bilo dano ime Dositej'']]
Ideje razsvetljenstva so dosegle Balkanski polotok bolj v obliki literature, kot v obliki abstraktne filozofije ali tehnoloških pridobitev. V drugi polovici osemnajstega stoletja je bilo dobršnje število srbskih piscev (še posebej v etničnih manjšinah Madžarske), ki so bili antiklerikalni, uperjeni proti primitivizem in neznanje in so zahtevali širitev izobraževanja in znanja med prebivalstvom tudi onkraj same cerkve. Dositej Obradović je ponudil v svojem pisanju poglavitne misli razsvetljenstva in jih tako učil in izpisoval. Kot izraziti popotnik je videl svoj narod tako pod Turško kot AvstroOgrsko oblastjo in želel ponuditi reforme obema imperijema. Prvi je ustanovil javno šolo v Albaniji. Pomemben je tudi kot začetnik visokošolske izobrazbe na področju Srbije, saj je ustanovil predhodnico sedanje [[Univerza v Beogradu|Beograjske univerze]]. <div>Racionalnost v misli, njegova utilitarna filozofija ni bila v ničemer originalna za tiste čase, a bila je vplivna za Beograd in dele osvobojene in prerojene Srbije po vstaji, kakor tudi za Srbe, ki so živeli drugje, v Dalmaciji, Črni Gori, Bosni in Hercegovini ipd.</div>