Wikipedija

Konfucij: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Roskerj (pogovor | prispevki)
38 urejanj
m poprava dveh pravopisnih napak
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.370 urejanj
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Vrstica 1:
{{Infopolje Filozof
| region = Kitajska filozofija
| era = staroveška filozofija
| image = <!-- Wikidata -->
| name = [[kitajščina|孔丘]] ''Kong Qiu''
| birth_date = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| death_date = <!-- Wikidata -->
| death_place = <!-- Wikidata -->
| school_tradition = začetnik [[konfucionizem|konfucionizma]]
| main_interests = filozofija morale, [[socialna filozofija]], [[etika]]
| influences = [[zgodovina Kitajske|dinastija Zhou]]
| influenced = veliko vzhodjaških filozofov
| notable_ideas = [[konfucijanstvo in konfucianizem]]
| image_caption = <!-- Wikidata -->
}}
 
<br />{{Infopolje Filozof|name=Konfucij <br /> 孔子|region=[[Kitajski filozof]]|era=[[Filozofija]]|image=Confucius Tang Dynasty.jpg|caption=Učitelj Konfucij. Naslikal [[Wu Daozi]], 685–758, [[Dinastija Tang]].|birth_date=551 pr. n. št.|birth_place=Zou, [[Lu (state)|Lu]], [[Dinastija Čou]] (dandanašnji Nanksižen (南辛鎮), [[Čufu]], [[Šandong]], Kitajska)|death_date=479 pr. n. št. (star 71–72)|death_place=Lu, Kraljevina Žou|nationality=Žou|school_tradition=[[Confucianizem]]|main_interests=[[Moralna filozofija]], [[socialna filozofija]], [[etika]]|influences=''[[I Ching]]'', ''[[Knjiga ritualov]]'', ''[[Klasika poezije]]''|influenced=Številni vplivi [[Kitajska filozofija|Kitajski filozofi]], posebno [[Mencius]], [[Ksun Zi]], [[Žu Ksi]] in [[Neotaoizem|Neotaoisti]] in[[Neoconfucianizem|Neoconfucianisti]]; [[François Quesnay]]; [[Christian Wolff (philosopher)|Christian Wolff]]; [[Robert Cummings Neville]]; [[Ezra Pound]]; [[Gottfried Wilhelm Leibniz]]|notable_ideas=[[Confucianizem]], [[Zlato pravilo]]}}{{Infopolje Kitajsko}}
'''Konfucij''' ali '''Kong Fuzi''' ([[kitajščina|kitajsko]] 孔夫子, [[pinjin]] Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: ''učitelj''/''mojster Kong''), pravo ime: Kong Qiu 孔丘, [[Kitajci|starokitajski]] [[filozof]], * [[27. avgust|28. september]] [[551 pr. n. št.]], država Lu (魯國), [[Kitajska]], † [[479 pr. n. št.]]
{| class="infobox" style="border-color:#B0C4DE; width:26em; font-size:85%"
| align="right" | '''Ime prednika (姓):'''
| Zi ( kitajščina [[Pinjin]] : Zǐ)
|-
| align="right" | '''Ime klana ():'''
| Kong (Č:; Pj: Kǒng)
|-
| align="right" | '''Ime (名):'''
| Čiu (Č: Pj; Pj: Čiū)
|-
| align="right" | '''Ime dovoljenja (字):'''
| Žongni (Č: Pj; Pj: Žōngní)
|-
| align="right" | '''Stilizirano:'''
| Master Kong (Č: [[wiktionary:孔|孔]] [[wiktionary:子|子]], Pj: Kǒngzǐ)
|}
'''Konfucij''' ali '''Kong Fuzi''' ([[Kitajščina|kitajsko]] 孔夫子, [[pinjin]] Kǒng Fūzǐ, dobesedni pomen: ''učitelj''/''mojster Kong''), pravo ime: Kong Qiu 孔丘, je bil [[Kitajci|starokitajski]] [[filozof]]<ref name="birth">{{Navedi knjigo|last=Hugan|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=3|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Riegel|2012}}.</ref> , avtor in politik. Njegovo mišljenje, znano kot [[konfucijanstvo]], poudarja osebno in vladno moralo, pravilnost družbenih odnosov, pravičnost in iskrenost. Njegovi privrženci so se uspešno soočali s številnimi drugimi šolami v času Stotih šol miselnosti, pa so jih med [[Dinastija Č'in|dinastijo Čin]] zatrli v prid [[Legalizem (kitajska filozofija)|legalistov]] Po zmagi [[Dinastija Han|Hanov]] nad kraljestvom Džou so Konfucijeve misli dobile uradni pomen in se dalje razvijale v sistem, ki je na Zahodu znan kot neokonfucijanstvo, kasneje pa nov konfucijanizem (moderno neokonfucijanstvo) .
 
Konfucij je tradicionalno zaslužen za to, da je spisal ali uredil številna kitajska klasična besedila, med drugim vseh pet klasikov, vendar je sodobna znanost previdna, ko gre za njegovo avtorstvo. [[Aforizem|Aforizme v]] zvezi z njegovimi nauki so zbrali v ''Analektih'', vendar šele mnogo let po njegovi smrti.
== Življenjepis ==
 
Konfucijeva načela so skladna s kitajsko tradicijo in prepričanjem. Zavzemal se je za močno zvestobo družini in za čaščenje prednikov; potomci naj spoštujejo starejše, žene naj spoštujejo svoje soproge, družina naj bolj temelj idealni vladavini. Zavzemal se je dobro znano zlato pravilo: "Ne stori drugemu, kar ne bi želel, da drugi stori tebi". Je tudi tradicionalno božanstvo v [[Daoizem|taoizmu]].
Njegov oče je bil [[guverner]] Shandonga in tudi Konfucij ni bil nikdar daleč od administracije. Poročil se je, ko mu je bilo devetnajst let, nato pa naj bi opravljal manjše posle v administraciji. Ko je dopolnil 24 let, je umrla njegova mati in po tedanjih običajih je žaloval tri leta. To obdobje osame mu je dovolilo globok premislek in študij zgodovine. Tedaj naj bi si zadal nalogo oživeti in reformirati svojo deželo, katero je takrat pestila vseobsežna politična, vojaška in etična kriza.
 
Konfucij je na splošno velja za enega najpomembnejših in najbolj vplivnih posameznikov, ki so oblikovali človeško zgodovino. Njegovo učenje in filozofija sta močno vplivala na ljudi po vsem svetu in ostaja dalje vplivna tudi danes. <ref>{{Navedi splet|title=The Life and Significance of Confucius|url=http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/confucius.htm|website=www.sjsu.edu}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=China Confucianism: Life of Confucius, Influences, Development|url=https://www.travelchinaguide.com/intro/religion/confucianism/|website=www.travelchinaguide.com}}</ref>
Še preden je dopolnil trideset let, je postal znan kot veliki učitelj, toda v tistem času je bil še vedno zaposlen v administraciji, vendar se znotraj uradniške hierarhije nikoli ni povzpel na nobeno omembe vredno pozicijo.
 
== Ime ==
Z nekaterimi učenci je lep čas obiskoval druge dežele, vse do 69 leta starosti, ko se je vrnil v Lu. Do tedaj naj bi, prav tako po izročilu, opravil večino svojega dela. Preostalih pet let je posvetil [[oda]]m in drugim delom, v katerih je poudarjena vloga kitajske zgodovine.
Ime "Konfucij" je [[Latinščina|latin]]<nowiki/>izirana oblika imena v mandarinski kitajščini "Kǒng Fūzǐ" {{Jezik|zh|孔夫子}} , to je "Mojster Kong"), in so jo v poznem 16. stoletju skovali zgodnji jezuitski misijonarji na Kitajskem. {{sfnp|Nivison|1999|p=752}} Konfucijev klan je nosil ime "Kǒng" ({{Jezik|zh|孔}} v stari kitajščini), njegovo rojstno ime pa e bilo "Čiu" ({{Jezik|zh|丘}}) ‍ Njegovo "krovno ime", ki ga je dobil ob polnoletnosti in pod katerim so pa poznali vsi razen starejših družinskih članov, je bilo "Žòngní" (仲尼), kar kaže, da je bil drugi sin v družini. {{sfnp|Nivison|1999|p=752}} {{sfnp|Wilkinson|2015|p=133}} <br />
 
== Njegova filozofijaŽivljenje ==
[[Slika:Confucius - Project Gutenberg eText 15250.jpg|thumbnail|200px|left|]]
Njegova misel se je izoblikovala v takratni tranzicijski družbi obdobja Vojskujočih se držav (475–221 pr. n. št.) Vzhodne dinastije Zhou (770–256 pr. n. št.), temelječi na strukturi razpadajočega fevdalizma. Obračal se je predvsem na [[Pripadnike višjih slojev|plemiče]], sprejemal je tedanjo družbo in si je prizadeval v njenem okviru zgraditi pravično in za tiste čase zelo napredno ureditev, utemeljeno na visokem [[morala|moralnem]] standardu.
 
=== Zgodnja leta ===
Osrednja vrlina konfucijanskega nauka je krepost sočlovečnosti, vzajemnosti ali medčloveške empatije (ren). Poudarjal je tudi kreposti pravičnosti (yi), iskrenosti (cheng), strpnosti (shu), in zvestobe (zhong).
[[Slika:Chinese_plain_5c._BC-en.svg|sličica|Lu je na severovzhodu Kitajske.]]
Mislijo, da se je Konfucij se je rodil 28. septembra, 551 pr. n. št.,<ref name="birth">{{Navedi knjigo|last=Hugan|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=3|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref name="creel49-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> v okrožju Zou ({{Jezik|zh|{{linktext|鄒|邑}}}}) blizu današnjega mesta Čufu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].<ref name="creel49-25" /><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Območje je bilo navidezno pod nadzorom kraljev iz Žou, vendar dejansko neodvisno in pod vlado krajevnih plemičev Lu. Njegov oče Kong He (ali Šuliang On) je bilo postarani komandant krajevnega garnizona Lu.{{sfnp|Legge|1887|p=260}} Njegove prednike je mogoče skozi vojvode Song zasledovati do dinastije Šang, ki je bila pred Džou.{{sfnp|Legge|1887|p=259}}<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|1997}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|2000}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Tradicionalni življenjepis Konfucija pravi, da se je stari oče Kong Heja z družino priselil v Lu iz Songa.<ref name="creel49-26">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref>
 
Kong He umrl, ko je Konfucij bil tri leta star, otrok je ob svoji materi Jan Žengzai ({{Jezik|zh|{{linktext|顏|徵|在}}}}) v revščini.<ref name="confu">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=4|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4&lpg=PA4&dq=confucius+age+19+marry+qiguan#v=onepage&q=confucius%20age%2019%20marry%20qiguan&f=false|accessdate=August 12, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref> Mati mu je kasneje umrla, še ne stara 40 let.<ref name="confu" /> Star 19 let je poročil Čiguan (亓官), ki mu je leto kasneje rodila prvega otroka, Kong Lija (孔鯉).<ref name="confu" /> Čiguan in Konfucij sta kasneje imela še dve hčerki, ena od njiju naj bi umrla že kot otrok.<ref>{{Navedi knjigo|last=Schuman|first=Michael|title=Confucius: And the World He Created|date=2015|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/books?id=wb6DBQAAQBAJ&pg=PT25|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416230225/https://books.google.com/books?id=wb6DBQAAQBAJ&pg=PT25|archivedate=2017-04-16|isbn=978-0-465-04057-5}}</ref>
Konfucij je bil agnostik in je zagovarjal stališče, da se moramo posvečati odgovornemu urejanju družbenih, tj. tuzemskih zadev in se ne ukvarjati s posmrtnim življenjem, o katerem ne moremo ničesar vedeti.
 
Konfucija so izobraževali v šolah za navadne občane, kjer je vadil in se učil "liù yì" (六藝) (''Šest umetnosti''):.<ref>{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|pages=4–5|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref>
Med drugim je zagovarjal izhodišče, da naj človek v družbi ne deluje zaradi koristi, temveč le zato, ker meni, da je tako prav in pošteno. Iz njegovih osnovnih načel so njegovi učenci izdelali koherentni sistem filozofije, ki se imenuje [[Konfucijanstvo|konfucianstvo]] - v kitajščini Ru xue, kar pomeni Nauk izobražencev.
 
Konfucij se je rodil v razred ''Ši'' (士), katerega mesto je med aristokracijo in navadnimi občani. Pravijo, da je začetek svojih 20 let delal na različnih državnih delovnih mestih, kot računovodja in pastir ovc in konj, tako da je s prihodki lahko poskrbel za spodoben pokop matere, ko mu je umrla.<ref name="confu">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=4|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4&lpg=PA4&dq=confucius+age+19+marry+qiguan#v=onepage&q=confucius%20age%2019%20marry%20qiguan&f=false|accessdate=August 12, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref name="buryl" /> Kot je to zahtevala tradicija, je Konfucij (star 23) po njeni smrti žaloval tri leta.<ref name="buryl">{{Navedi knjigo|last=Burgan|first=Michael|title=Confucius: Chinese Philosopher and Teacher|date=2008|publisher=Capstone|page=23|url=https://books.google.com/books?id=vM8GCpBncjEC&pg=PT12|accessdate=August 12, 2015|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416230252/https://books.google.com/books?id=vM8GCpBncjEC&pg=PT12|archivedate=April 16, 2017|isbn=978-0-7565-3832-3}}</ref>
Človeštvo naj bi po tej šoli uravnavalo pet razmerij:
# naklonjenost med očetom in sinom,
# spoštovanje med vladarjem in podložnikom,
# ljubezen med možem in ženo,
# naklonjenost med starejšim in mlajšim bratom,
# zvestoba med prijatelji.
 
=== Politična kariera ===
Drugi vidik konfucijanstva je, da išče politični ideal v davni preteklosti, v "zlatih časih" mitičnih vladarjev Yao in [[Shun]]. Najbolj znana naslednika Konfucija sta Mengzi (Mencij) in Xunzi.
Za časa Konfucija je v državi Lu vladala vojvodska hiša.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Podrejene vojvodu so bile tri aristokratske družine, katerih poglavarji so imeli grofovski naslov in dedne pravice do mest v birokraciji. Družina Ji je zasedala položaj "Ministra nad množicami", ki je bil tudi "Predsednik"; družina Meng položaj "Ministra za javna dela", družina Šu pa položaj "Ministra za vojsko". Pozimi 505 pr. n. št. je Jang Hu—podložnik družine Ji —zanetil upor in uporu in prevzel oblast nad družino Ji. Poleti 501 pr. n. št. pa so tri dedne družine uspele Jang Huja pregnati iz Lu.<ref name="dubs49-275">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Dotlej si je Konfucij ustvaril velik ugled z svojimi nauki, klani pa so doumeli, kako pomembno je, da človek pravilno ravna in da je pravičen, če želi zvestobo legitimni vladi. Tako je tistega leta (501 pr. n. št.), Konfucij bil imenovan na manj pomembni položaj mestnega guvernerja. Kasneje se je povzpel na položaj Ministra za kazniva dejanja.<ref name="dubs49-275-6">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>
 
Konfucij je želel vojvodi vrniti avtoriteto, ki pripada državi, in je v ta namen dal podreti mestne utrdbe - trdnjave, ki so pripadale trem družinam. Konfucij pa se je zanašal samo na diplomacijo, saj vojaške oblasti ni imel. Leta 500 pr. n. št. se je Hou Fan - guverner Houja - uprl svojemu gospodu iz klana Šu. Čeprav sta klana Meng in Šu neuspešno oblegala Houja, se je vladi zvesti podložnik, skupaj z ljudstvom Hou, uprl in prisilil Hou Fanja, da je pobegnil. Razmere so verjetno bile v prid Konfuciju, saj so mu verjetno omogočile, da skupaj s svojimi učenci prepriča plemiške družine, da odstranijo utrdbe okoli svojih mest. Končno jim je po letu in pol uspelo prepričati klan Šu, da je porušil okope okoli Houja, družini Ji in Meng pa, da sta podrli utrdbe okoli mest Bi in Čeng. Najprej pa je klan Šu s svojo vojsko šel leta 498 pr. n. št. krenil pred svoje mesto in podrl utrdbe okoli njega. <ref name="dubs49-277">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>
Njegov nauk ne govori o univerzalni ljubezni, marveč o različnih stopnjah naklonjenosti in spoštovanja. Na tem temelji država, ki predstavlja moralno bitje. Vladar pa naj bo nraven človek, ki se mora ravnati po strogem moralnem standardu. Njegova miselnost je kasneje doživela tri reforme. V prvi, do katere je prišlo v času [[dinastija Han|dinastije Han]] (206 pr. n. št. – 220), se je konfucijanstvo spojilo z despotskim legalizmom in iz izvorno demokratičnega nauka je nastala ideologija konfucianizma, ki je bila temelj državne doktrine, ki je na Kitajskem prevladovala skoraj dve tisočletji (glavni predstavnik prve reforme: Dong Zhongshu). Do druge reforme je prišlo v času [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279) in v njej je prišlo do sinteze med konfucianizmom, budizmom in daoizmom (glavna predstavnika druge reforme: Zhu Xi in Wang Yangming). Tretja reforma sodi v čas prvega soočanja Kitajske z zahodnimi silami. V težnji po rešitvi države, ki se je v 18. stoletju znašla v vseobsežni krizi, so si predstavniki Modernega konfucijanstva (xin ruxue) konec 19. in na pragu 20. stoletja prizadevali za modernizacijo izvornega nauka, za njegovo prilagoditev sodobnim razmeram, ter za sinteze z zahodno miselnostjo (glavni predstavniki: Xiong Shili, Feng Youlan, Liang Shuming). Ta struja je bila zelo aktivna tudi v 2. polovici prejšnjega stoletja (Glavni predstavniki: Mou Zongsan, Tang Junyi, Fang Dongmei, Xu Fuguan, Liu Shu-hsien). Trenutno še živeči predstavniki tega diskurza so Tu Wei-ming, Cheng Chung-ying, Chen Lai, Mou Zhongjian, Lee Ming-huei idr.
 
Kmalu zatem se je podložnik družine Ji Gongšan Furao (znan tudi kot Gongšan Buniu) uprl in prevzel nadzor nad silami pri Bi. <ref name="creel49-35-6">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> <ref name="duuuu46-277-8" /> Takoj je šel v napad in vdrl v prestolnico Lu. <ref name="dubs49-277">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Gongšan se je že pred tem obrnil na Konfucija, da naj se mu pridruži. Konfucij je pozdravil možnost, da postavi svoje principe na preizkušnjo, vendar je okleval in so nazadnje ideji odpovedal. Nasilne prevrate je sicer zavračal, čeprav je klan Ji prejšnjega vojvodo izgnal in že več rodov dolgo nasilno vladal. <ref name="creel49-35-6" /> Creel (1949) navaja, da je Gongšan, drugače kot uporniški Jang Hu pred njim, morda nameraval tri dedne klane izkoreniniti in nato obnoviti oblast vojvode. <ref name="creel49-35">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Vendar pa Dubs (1946) meni, da je graščak Ji Huan Gongšana spodbujal k napadu na prestolnico Lu, da ne bi prišlo do izgube utrdb okoli mesta, . <ref name="duuuu46-277-8">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Ne glede na to, kakšne so bile razmere, je Gongšan veljal za pokončnega človeka, ki je še naprej branil državo Lu, tudi potem, ko je bil prisiljen pobegniti. <ref name="creel49-35" /> <ref name="dubs49-278">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>
Konfucijanstvo je imelo (in do neke mere še vedno ima) zelo velik vpliv tudi v širši geografski regiji [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]], predvsem na Japonskem in v Koreji.
 
V času upora, ki ga je zanetil Gongšan, je Žong Jouju uspelo vojvodo in tri vikonte zadržati skupaj na dvoru. <ref name="dubs49-278">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Žong Jou je bil eden od Konfucijevih učencev, Konfucij pa mu je poskrbel pri klanu Ji položaj guvernerja. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Ko je Konfucij zvedel za napad, je zahteval, da graščak Ji Huan dovoli vojvodi in njegovemu dvoru, da se umaknejo v trdnjavo znotraj njegove palače. <ref name="dubs49-279">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Vodje treh družin in vojvoda so se nato umaknili v palačo Ji. Konfucij je ukazal dvema uradnikoma, da vodita napad proti upornikom. <ref name="chin07-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chin|2007}}.</ref> Vsaj eden od obeh je bil privrženec družine Ji, vendar se ukazom v prisotnosti vojvode, knezov in dvora nista mogla upreti. <ref name="dubs49-279" /> Upornike so zasledovali in porazili. Takoj po tem, ko so upor zadušili, je družina Ji do tal porušila obzidje mesta Bi. <ref name="chin07-30" />
== Literatura ==
=== Knjige ===
;{{ikona sl}}
*Confucius''. Pogovori'', (Zbirka Misel in čas). 2. izd. (prev. Milčinski, Maja) V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1988. 233 str., ilustr. ISBN 86-361-0451-3 {{cobiss|id=6693120}}
*[[Jana Rošker|Rošker, Jana S.]] (ur.). ''Krepost kot temelj dobrega sosedstva : konfucijanstvo v sodobni Vzhodni Aziji'', (Zbirka Studia humanitatis Asiatica, ISSN 2463-8900). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016, str. 5-7. {{cobiss|id=60424802}}
*Rošker, Jana S.. ''Odnos kot jedro spoznanja : kitajska filozofija od antičnih klasikov do modernega konfucijanstva'', (Zbirka Čas misli). 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2010. 376 str. ISBN 978-961-231-792-8. {{cobiss|id=251084544}}
*Rošker, Jana S.''. Iskanje poti : spoznavna teorija v kitajski tradiciji. Del 1, Od protofilozofskih klasikov do neokonfucianstva dinastije Song'', (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2005. 267 str. ISBN 86-7207-167-0 {{cobiss|id=224301824}}
*Rošker, Jana S.''. Subjektova nova oblačila - idejne osnove modernizacije v delih druge generacije modernega konfucijanstva'', (Razprave FF). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. 231 str. ISBN 978-961-237-582-9. {{cobiss|id=267091200}}
;{{ikona en}}
*Cheng Chung-ying, 1991: ''New Dimensions of Confucian and Neo-Confucian Philosophy.'' New York: State University of New York Press, Albany
*Confucius, 2012a: ''[http://ctext.org/analects Lunyu 論語]''. Chinese Text Project. Pre-Qin and Han.
*Confucius, 2012b: ''[http://ctext.org/chun-qiu-fan-lu Chunqiu lu 春秋錄]''. Chinese Text Project. Pre-Qin and Han.
*de Bary, William Theodore, 1998: ''Asian Values and Human Rights: A Confucian Communitarian Perspective.'' Cambridge, Mass.: Harvard University Press
*Hall, David L. in Ames, Roger T., 1987: ''Thinking through Confucius.'' Albany, New York: State University of New York Press
*Hall, David L. in Ames, Roger T., 1998: ''Thinking from the Han: Self, Truth and Transcendence in Chinese and Western Culture''. Albany, New York: State University of New York Press
*Rosenlee, Li-Hsiang Lisa, 2006: ''Confucianism and Women: A Philosophical Interpretation''. Albany, New York: State University of New York Press
*Rošker, Jana S.''. The Rebirth of the Moral Self: the Second Generation of Modern Confucians and their Modernization Discourses''. Hong Kong: Chinese University Press. {{cobiss|id=59249762}}
*Tu Weiming, 2014: [http://global.britannica.com/EBchecked/topic/132104/Confucianism/25455/The-historical-context#ref1008344 Confucianism]. ''Encyclopaedia Britannica''.
 
Napadalci so se umaknili, ko so doumeli, da bodo v nasprotnem primeru postali uporniki proti državi in svojemu vladarju. Konfucij je dosegel, da so se uradniki Bi nehote uprli svojemu vladarju in tako graščaka Ji Huana prisilili, da podre ozidje okoli Bi (ki bi sicer ščitilo upornike), saj bi drugače bil kriv za dogodke, ki niso v skladu s pravilnim vedenjem in ravnanjem uradnika. Dubs (1949) misli, da je dogodek razkril Konfucijevo daljnovidnost, občutek za praktično politiko in za človeški značaj. <ref name="dubs49-279">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>
== Glej tudi ==
* [[seznam kitajskih filozofov]]
* [[Konfucianizem|konfucionizem]]
 
Ko je prišel čas, da se podre zidine klana Meng, guverner to ni bil voljan storiti in je tudi prepričal vodjo klana Meng, da obzidja ne podre. <ref name="chin07-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chin|2007}}.</ref> ''ZuoŽuan'' se spominja, da je guverner svetoval, naj obzidja ne podirajo, ker bi država Či za Čenga tako postala nevarna in bi lahko uničila klan Meng. <ref name="dubs49-279">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Čeprav je graščak Meng Ji dal besedo, da se ne bo vmešaval, je dano obljubo, da bo zidove podrl, snedel. <ref name="dubs49-279" />
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Kŏng Zĭ|Konfucij}}
* [http://www.iep.utm.edu/confuciu/ Confucius]. ''Internet Encyclopedia of Philosophy''. {{ikona en}}
 
Kasneje leta 498 pr. n. št. je vojvoda Ding sam z vojsko šel nad Čeng, da poruši obzidje, kar pa mu ni uspelo. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Konfucij tako s svojimi idealističnimi reformami, s katerimi je želel obnoviti legitimno vladavino vojvode, ni uspel. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> V državi si je zaradi dotedanjih uspehov zaradi tega ustvaril močne sovražnike, med njimi zlasti graščaka Ji Huana. <ref name="dubs46-281">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Po zapisih ''ZuoŽuana'' in ''Šija'', je Konfucij zapustil svojo domovino leta 497 pr. n. št. zaradi neuspešnih poskusov, podreti obzidja okoli mest klanov Ji, Meng in Šu. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Riegel|1986}}.</ref> Zapustil je državo Lu, ne da bi odstopil, ostal v je izgnanstvu in dokler je bil graščak Ji Huan živ, se ni mogel vrniti. <ref name="dubs46-281" />
{{Normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Kitajski filozofi]]
=== Izgnanstvo ===
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival]]
[[Slika:Journey_of_Confucius.png|alt=|sličica|450x450_pik|Potovanja Konfucija po različnih državah med 497 in 484 pr. n. št..]]
[[Kategorija:Konfucij|*]]
''Šiji'' piše, da je državo Či skrbelo, da bo sosed Lu postal preveč močan, če bo Konfucij vpleten v vladanje države Lu. Kot pravijo ta poročila, se je Či odločil, da vojvodi Lu pošlje 100 dobrih konj in 80 lepih plesalk, da bi tako sabotiral Luove reforme. Vojvoda se je predal užitkom in tri dni ni opravljal uradnih dolžnosti. Konfucij je bil razočaran in odločil se je, da Lu zapusti in si poišče boljše prilike, vendar bi takojšnji odhod obrnil pozornost na neprimerno vedenje vojvode in s tem javno ponižal vladarja, ki mu je Konfucij služil. Konfucij je zato čakal, da vojvoda naredi kako manjšo napako. Kmalu zatem vojvoda iz nemarnost Konfuciju ni poslal del žrtvenega mesa, do katerega je po običajih imel pravico, kar je Konfucij izrabil za to, da zapusti tako svoj položaj kot tudi državo Lu.
 
Po svojem odstopu je Konfucija čakalo dolgo potovanje ali vrsta potovanj po mestnih državah severovzhodne in osrednje Kitajske, kot so Wej, Song, Ženg, Cao, Čuj, Či, Čen in Cai (in Jin, ki mu ga ni uspelo obiskati). Na dvorih teh držav je zagovarjal svoja politična prepričanja, vendar mu jih ni uspelo uresničiti.
 
=== Povratek domov ===
[[Slika:Confuciustombqufu.jpg|sličica|267x267_pik| GrobKonfucija v pokopališču Kong Lin, Čufu, provinca Šandong ]]
Kot pravi ''ZuoŽuan,'' se je Konfucij vrnil domov v rodni Lu, star 68 let, na povabilo Ji Kangzi, glavnega ministra države Lu. <ref name="return">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|pages=27–28|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA28&lpg=PA28&dq=confucius+return+68+lu#v=onepage&q=confucius%20return%2068%20lu&f=false|accessdate=August 13, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref> ''Analekti'' opisujejo, kako je zadnja leta poučeval 72 - 77 učencev in posredoval staro modrost s pomočjo vrste besedil, imenovanih Pet klasikov .
 
Med povratkom v Lu je Konfucij v Luu državnim uradnikom, med drugim Ji Kangziju, sem in tja svetoval o zadevah, ki so se tikale z uprave in kriminala. <ref name="return">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|pages=27–28|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA28&lpg=PA28&dq=confucius+return+68+lu#v=onepage&q=confucius%20return%2068%20lu&f=false|accessdate=August 13, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref>
 
Obremenjen z izgubo sina in svojih najljubših učencev, je umrl naravne smrti v starosti 71 ali 72 let. Pokopan je na pokopališču Kong Lin, ki leži v zgodovinskem delu mesta Čufu v provinci Šandong. Prvotni grob, postavljen v spomin Konfuciju na bregu reke SiŠui, je imel obliko sekire. Na sprednji strani spomenika je dvignjena opečna ploščad za darila, kot so kadilo iz sandalovine in sadje.
 
== Filozofija ==
[[Slika:Dacheng_Hall.JPG|sličica| Dvorana DaČeng, glavna dvorana Konfucijevega templja v Čufu ]]
Kljub temu, da konfucianizem na Kitajskem pogosto obravnavajo versko, mnogi trdijo, da so njegove vrednote sekularne in da gre zato manj za religijo kot za sekularno moralo. Zagovorniki trdijo, da kljub svoji sekularni naravi konfucijanski nauk temelji na religioznem pogledu na svet. <ref>{{Navedi splet|last=Berger|first=Peter|url=http://www.the-american-interest.com/2012/02/15/is-confucianism-a-religion/|title=Is Confucianism a Religion?|publisher=''The American Interest''|date=February 15, 2012|accessdate=August 13, 2015|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150817062142/http://www.the-american-interest.com/2012/02/15/is-confucianism-a-religion/|archivedate=August 17, 2015}}</ref> Konfucijanstvo razpravlja o elementih posmrtnega življenja in o pogledih na nebesa, vendar ga nekatera duhovna vprašanja, kot narava duše, kaj posebno ne zanimajo. Za Konfucija pravijo, da je verjel v astrologijo: "Nebesa pošiljajo svoje dobre ali zlobne sle in moder človek dela v skladu z njimi". <ref name="Parkers">[[Confucius#Reference-Parkers|Parkers (1983)]]</ref>
[[Slika:Rongo_Analects_02.jpg|sličica| Analekta Konfucija ]]
V ''Analektih'' se Konfucij predstavlja kot "posrednik, ki ni izumil ničesar". Največ pozornosti namenja pomembnosti študija, prvi znak v besedilu je [[Kitajska pisava|kitajski znak]] za študij ( 學 ). Daleč od tega, da bi poskušal zgraditi sistematično ali formalistično teorijo, je želel, da bi njegovi učenci obvladali in doumeli starejše klasike, tako da bi jim globoko mišljenje in temeljit študij omogočila povezati moralne probleme sedanjosti s preteklimi političnimi dogodki (kot so opisani v ''Analih'' ) ali pretekle izraze čustev navadnih ljudi in z razmišljanjem plemstva (kot v pesmih ''knjige'' od ).
 
=== Etika ===
Eno od najglobljih naukov Konfucija je lahko bila prevlada osebne vzornosti nad izrecnimi pravili vedenja. Njegova moralna učenja so poudarjala samo-vzgojo, posnemanje moralnih vzorcev in iskanje zrele presoje, ne pa poznavanje pravil. Konfucijsko etiko je torej mogoče obravnavati kot obliko etike vrlin. Njegova učenja se redko naslanjajo na premišljene argumente, etični ideali in metode se posredujejo posredno, z aluzijo, namigovanjem, če ne celo s tautologijo. Da razumemo njegova učenja, potrebujemo premislek in kontekst. Dober primer je tale slavna anekdota:
::{{Jezik|zh|廄焚。子退朝，曰：“傷人乎？” 不問馬。}}
:: ''Ko so hlevi pogoreli, je Konfucij po povratku z dvora rekel: "Je bil kdo ranjen?"'' ''Za konje ni vprašal.''
:::::::''Analecta'' X.11 (tr. Walej ), 10–13 (tr. Legge ) ali X-17 (tr. Lau )
 
O konjih Konfucij ni spraševal zato, ker je modremu človek več vreden kot pa lastnina; bralci naj bi premišljevali o tem, ali njihov odziv sledi Konfuciju, in si prizadevali poboljšati se, če ne. Konfucij ne deluje kot vsemogočno božanstvo ali vsesplošno resničen nabor abstraktnih načel, temveč kot skrajni vzor drugim. Iz teh razlogov po mnenju mnogih komentatorjev Konfucijev nauk pomeni kitajsko obliko [[Humanizem|humanizma]] .
 
Med njegovimi nauki je različica zlatega pravila, ki ga, izraženega kot zanikanje, imenujejo "srebrno pravilo" :
 
::{{Jezik|zh|己所不欲，勿施於人。}}
:: ''"Kar sebi samemu ne želiš, ne delaj drugim."''
:: {{Jezik|zh|子貢問曰：“有一言而可以終身行之者乎？”子曰：“其恕乎！己所不欲、勿施於人。”}}
:: ''Zi Gong [učenec] je vprašal: "Ali obstaja ena sama beseda, ki bi lahko vodila človeka skozi vse življenje?" <br />Mojster je odgovoril: "Recimo 'vzajemnost'?'' ''Nikoli ne vsiljuj drugemu, česar ne bi izbral zase.''
::::::: ''Analecta'' XV.24, tr. David Hinton
 
Pogosto prezrte v etiki Konfucija so kreposti. ki se tičejo nas samih: iskrenost in skrb za znanje. Plemenitost do drugih se začne s plemenito in iskreno mislijo, katere začetek je znanje. Učinkovito širjenje znanja je dovzetno za korupcijo in krepostno dejanje brez iskrenosti v bistvu ni pošteno. Skrbeti za znanje in iskrenost je tudi pomembno za nas same; človek, ki vidi malo dlje kot do svojega nosa, ceni učenje zaradi učenja in pravičnost zaradi pravičnosti.
 
Konfucijeva teorija etike, katere primer je ''lǐ'' ({{Jezik|zh|禮}}). temelji na treh pomembnih konceptualnih vidikih življenja: (a) na slovesnostih, ki so povezane z žrtvami prednikom in raznovrstnim božanstvom, (b) na družbenih in političnih ustanovah, in (c) na pravilih za vsakdanje lepo vedenje. Verjelo se je, da ''lǐ'' izvira iz nebes, za Konfucija pa je bil poudarek na modrih ljudeh, ki so tekom zgodovine človeštva razvijali ''lǐ''. Njegove razprave o ''lǐ'' kot da opisujejo pojem kot zaporedje korakov, ki je vodilo človeštvo do idealne družbe, manj kot enostavna pravila, ki so kot kak kanon za ceremonije.
 
V zgodnji konfucijanski tradiciji ''lǐ'' pomeni v pravem trenutku ravnati pravilno, najti ravnovesje med spoštovanjem obstoječim norm, da se ohrani etično struktura družbe, in njih kršenjem, da bi ljudje ravnali etično dobro. Usposabljanje v ''Lǐ'' preteklih modrecev goji v ljudeh vrline, med drugim etično presojo o tem, kdaj je treba ''Lǐ'' prilagoditi glede na kontekste situacije.
 
V konfucianizmu je koncept ''li'' tesno povezan z ''Ji'' ({{Jezik|zh|義}}), ki temelji na ideji vzajemnosti. ''Jì'' se lahko prevede kot pravičnost, čeprav lahko pomeni samo tisto, kar je v določenem kontekstu etično najboljše. Nasprotna pomenu izraza so dejanja, storjena iz lastnih interesov. Čeprav slediti samosvojim interesom ni nujno slabo, je človek boljša, pravičnejša oseba, če bi svoje življenje temelji na poti, ki podpre večje dobro. Tako je izid ''jìja'' delati pravo stvar iz pravega razloga.
 
Pravtako kot je dejanje po ''Lǐ'' treba prilagoditi tako, da odgovarja težnjam po ''Ji,'' je ''Ji'' je povezan z osrednjo vrednoto ''ren (''{{Jezik|zh|仁}}). ''[[Ren (konfucijanstvo)|Rén]]'' sestavlja petih osnovnih vrlin: resnost, velikodušnost, iskrenost, marljivost in prijaznost. <ref name="Bonevac09-40">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bonevac|Phillips|2009}}.</ref> ''Rén'' je vrlina, do ''popolnosti'' izpolnjujemo odgovornostd o drugih; najpogosteje jo prevajajo kot "dobrohotnost" ali "humanost"; Za nekatere je "Dobrota" (z veliko začetnico), opisovali so jo tudi kot "avtoritativnost" in "nesebičnost". Konfucijev moralni sistem je temeljil na [[Empatija|empatiji]] in razumevanju drugih, ne pa na božansko urejenih pravilih. Razvijati svoje spontane odzive na ''rén'', da se za svoja dejanja odločimo intuitivno, je bilo celo bolje kot živeti po pravilih ''jì''. Konfucij trdi, da je krepost nekje vmes med skrajnostmi. Tako pravilno velikodušna oseba ne daje ne preveč in ne premalo. - temveč pravilno količino <ref name="Bonevac09-40" />
 
=== Politika ===
Konfucijeva politična misel temelji na njegovi etični misli. Zagovarjal je mnenje je, da je najboljša tista vlada, ki vlada s pomočjo »obredov« (''lǐ'' ) in naravne morale ljudi, in ''ne'' z uporabo podkupovanja in prisile. Pojasnil je, da je to eden najpomembnejših analektov: "Če naj ljudi vodijo zakoni, enovitost pa naj bi dosegli kot posledico kazni, se bodo poskušali izogniti kaznovanju, vendar brez občutka sramote. Če pa jih vodi vrlina, enovitost pa naj bi dosegli po pravilih dostojnosti, bodo doživeli občutek sramu in še več, postali bodo dobri. " v Velikem učenju ({{Jezik|zh|大學}}). Ta "občutek sramu" je internalizacija dolžnosti, do kazni pride pred zlim dejanjem, ne pa kot posledice zakonov kot v [[Legalizem (kitajska filozofija)|legalizmu]].
 
Konfucij je nostalgično gledal na pretekle dni in pozval Kitajce, zlasti tiste s politično močjo, da se vzgledujejo na prejšnjih primerih. V časih razkosanosti, kaosa in neskončnih vojn med fevdalnimi državami je hotel obnoviti nebeški mandat ( {{Jezik|zh|天命}}), ki bi lahko združil "svet" ( {{Jezik|zh|天下}} , "vse pod nebom") in dal ljudem mir in blaginjo. Ker je njegova vizija osebnih in družbenih izpopolnjenosti temeljila na oživetju urejene družbe v preteklosti, so Konfucija pogosto obravnavali kot velikega zagovornika [[Konservatizem|konservativizma]], toda malo globlji razmislek njegovih predlogov pogosto kaže, da je uporabil (in morda izkrivil) norme in obrede iz preteklosti za svoje lastne politične cilje: za oživitev enotne kraljeve države, katere vladarji bi prišli na oblast zaradi svojih moralnih zaslug, ne pa zaradi svojega izvora. To bi bili vladarji, predani svojemu ljudstvu, ki bi si prizadevali za popolnost sebe samega in družbe; tak vladar bi širil svoje vrline med ljudi, namesto da bi jim z zakoni in pravili vsiljeval, kako se morajo vesti.
 
Konfucij ni verjel v koncept "[[Demokracija|demokracije]]", ki je sam po sebi [[Atene|atenski]] koncept in v starodavni Kitajski nepoznan, vendar ga je mogoče razlagati s pomočjo Konfucijevih načel, ki posameznikom ne priporočajo, da bi za vladanje volili svoje politične voditelje, ali da bi skušali sami sebi vladati. Izrazil je bojazen, da ljudem primanjkuje pameti za odločitve, da po njegovem mnenju niso vsi ustvarjeni enako in tako nimajo pravice do samouprave. <ref>{{Navedi knjigo|last=Schuman|first=Michael|title=Confucius: And the World He Created|date=2015|publisher=Basic Books|url=https://books.google.com/?id=wb6DBQAAQBAJ&pg=PT123&lpg=PT123&dq=confucius+everyone+equal#v=onepage&q=confucius%20everyone%20equal&f=false|isbn=978-0-465-04057-5|accessdate=August 17, 2015}}</ref>
 
Četudi je podpiral idejo vlade v rokah krepostnega kralja, so njegove ideje vsebovale številne elemente, ki so moč vladarja omejevale. Zavzemal se je za to, da izrečena beseda govori [[Resnica|resnico]], poštenost pa je bila ključnega pomena. Tudi [[Mimika|izraz obraza]] mora vedno govoriti resnico. Konfucij je verjel, da če vladar pravilno vodi, z dejanji, da so v tem primeru ukazi nepotrebni, saj bi ljudje pravilnim dejanjem svojega vladarja sledili. V razpravi o razmerju med kraljem in njegovim podanikom (ali očetom in njegovim sinom) je poudaril potrebo po spoštovanju nadrejenih. To je pomenilo, da se od podrejenih zahteva, da se na svoje nadrejene obrnejo z nasvetom, če se jim zdi, da je njim nadrejeni ukrepal napačno. Konfucij je verjel v vladanje s pomočjo zgleda, pravilno vodenje ne potrebuje prisilnih ukazov ali kazni. <ref>{{Navedi splet|last=Violatti|first=Cristian|url=http://www.ancient.eu/Confucianism/|title=Confucianism|publisher=Ancient History Encyclopedia|date=August 31, 2013|accessdate=August 17, 2015|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150818150049/http://www.ancient.eu/Confucianism/|archivedate=August 18, 2015}}</ref>
 
== Zapuščina ==
Konfucijeve nauke so pozneje njegovi številni učenci in privrženci spremenili v podroben sklop pravil in praks, ki so njegovo učenje organizirali v Analekta. {{Sfnp|Knechtges|Shih|2010}} {{Sfnp|Kim|Csikszentmihalyi|2010}} Konfucijevi učenci in njegov edini vnuk Zisi so po smrti nadaljevali filozofsko šolo. <ref>{{Navedi knjigo|title=Focusing the Familiar: A Translation and Philosophical Interpretation of the Zhongyong|last=Ames, Roger T. and David L. Hall|publisher=University of Hawaii Press|year=2001|isbn=978-0-8248-2460-0|page=132}}</ref> Ta prizadevanja so širila konfucijanske ideale med učence, ki so potem postali uradniki na mnogih kraljevskih sodiščih na Kitajskem, s čimer je konfucijanstvo doživeli prvi obširen preizkus svoje [[Verska resnica|dogme]] .
 
Dva od najbolj znanih Konfucijevih poznejših naslednikov sta poudarila radikalno različne vidike njegovih naukov. V stoletjih po njegovi smrti, sta tako [[Mencij|Mencius]] ({{Jezik|zh|孟子}}) kot [[Xunzi|Xun Zi]] ({{Jezik|zh|荀子}}) zgradila pomembna nauka, ki oba na različne načine razčlenita temeljne ideje, povezane s Konfucijem. [[Mencij|Mencius]] (4. stoletje pr. n. Št.) je v prirojeni dobroti človeka videl vir etičnih intuicij, ki ljudi usmerjajo k ''rén'', ''jì'' in ''lǐ''; po drugi strani je [[Xunzi|Xun Zi]] (3. stoletje pr. n. Št.) poudaril realistične in materialistične vidike konfucijske misli, poudarjajoč, da je moralnost v družbo uvedla tradicija, v posameznike pa vzgoja.. Sčasoma so njuna pisanja, skupaj z ''analekti'' in drugimi temeljnimi besedili, postala filozofski korpus konfucijanstva.
 
Ob tej preusmeritvi konfucijanske misli je prišlo vzporedno do razvoja [[Legalizem (kitajska filozofija)|legalizma]], ki v pokornost sina vidi lasten interes, ne pa koristno orodje za vladarja, ki ustvarja učinkovito državo. Nesoglasje med tema političnima filozofijama je prišlo na dan leta 223 pr. N. Št., ko je država Čin osvojila celotno Kitajsko. Li Si, predsednik [[Dinastija Č'in|dinastije Čin]], je [[Čin Ši Huangdi|Čin Ši Huang]] prepričal, da ne posluša priporočila konfucijancev o delitvi fevdov, podobno kot je to storila dinastija Žou pred njimi; menil je, da priporočila nasprotujejo zakoniti ideji centralizacije države okoli vladarja. Ko so konfucijanski svetovalci vztrajali pri svojih priporočilih, je Li Si dal številne konfucijanske učenjake pobiti, njihove knjige pa sežgati - kar je pomenilo velik udarec filozofiji in kitajski štipendiji.
 
Konfucijanske ideje so v dinastijah [[Dinastija Han|Han]] in [[Dinastija Tang|Tang]], ki so sledile, postale vse bolj razširjene. Pod cesarjem Wu, sedmim vladarjem dinastije Han, so dela Konfucija postala uradna cesarsko filozofija cesarstva in obvezno čtivo na izpitih za državne službe leta 140 pred našim štetjem in od tedaj skoraj brez prekinitev do konca 19. stoletja. Ko je v obdobju Han monizem izgubil podporo, so bili glavni filozofski kandidati legalizem, ki ga je konfucijanska misel v določeni meri prevzela, [[Laodzi|in nauki Laodzija]] (katerih osredotočenost na pretežno duhovne ideje ga je zadržala iz neposrednega konflikta s konfucijanstvom) ter nova [[Budizem|budistična]] vera, ki je v času južne in severne dinastije dobivala vse več vernikov. [[Dinastija Ming]] in celo dinastija Juan sta se zanašali tako na konfucijansko misel kot tudi konfucijansko usposobljene uslužbence, čeprav Kublaj Kan ni zaupal izročiti jim nadzor nad provincami.
 
V času dinastije Song je učenjak [[Zhu Xi|Žu Xi]] (1130–1200 AD) v konfucijanstvo dodal ideje [[Daoizem|taoizma]] in [[Budizem|budizma]]. Žu Xi za življenja ni naletel na odziv, toda nedolgo po njegovi smrti so njegove misli postale novi ortodoksni pogled na to, kaj ko besede Konfucija dejansko pomenijo. Sodobni zgodovinarji menijo, da je Žu Xi ustvaril nekaj povsem drugega in in imenujejo njegov način razmišljanja ''neokonfucijanstvo''. Neokonfucijanstvo je do 19. stoletja vladalo na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Vietnamu.
[[Slika:LifeAndWorksOfConfucius1687.jpg|sličica| ''Konfucij, filozof Kitajcev'', izdaja jezuitskih misijonarjev v Parizu leta 1687. ]]
Konfucijeva dela so jezuitski misijonarji prvič prevedli v evropske jezike v 16. stoletju, v času pozne [[Dinastija Ming|dinastije Ming]]. Prvi znani korak je naredil [[Michele Ruggieri|MiČele Ruggieri]], ki se je leta 1588 vrnil v Italijo in med bivanjem v Salernu nadaljeval s prevodi. [[Matteo Ricci|Matteo Ricci je]] začel poročati o misli Konfucija in skupina jezuitov - Prospero Intorcetta, Philippe Couplet in še dva druga - pa je leta 1687 v Parizu objavila prevod več konfucijanskih del in pregled [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine.]] <ref>{{Citat|url=https://archive.org/stream/confuciussinarum00conf_0#page/n5/mode/2up|title=Confucius Sinarum Philosophus, sive, Scientia Sinensis Latine Exposita ''[''Confucius, Philosopher of the Chinese, or, Chinese Knowledge Explained in Latin'']''|editor-last=Intorcetta|editor-first=Prospero|editor2=Philippe Couplet|editor3=Chrétien Herdtrich|editor4=François Rougemont|ref={{harvid|Intorcetta & al.|1687}}|date=1687|place=Paris|publisher=Daniel Horthemels}}. {{Ikona la}}</ref> <ref name="parker77-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Parker|1977}}.</ref> François Noël, potem ko ni uspel prepričati [[Papež Klemen XI.|Klementa {{Presledki}} XI,]] da kitajsko čaščenje prednikov in [[Konfucijanstvo|Konfucija]] ne predstavlja malikovanja, je konfucijski kanon v [[Praga|Pragi]] dokončal leta 1711 z več znanstvenimi obravnavami drugih del in prvim prevodom zbranih del [[Mencij|Mencija]]. <ref>{{Citat|editor-last=Noël|editor-first=François|url=https://books.google.co.nz/books?id=A0K0bjBLmMYC&printsec=frontcover|title=Sinensis Imperii Libri Classici Sex ''[''The Six Classic Books of the Chinese Empire'']''|place=Prague|publisher=Charles-Ferdinand University Press|date=1711}}. {{Ikona la}}</ref> Ta dela so imela velik pomen za evropske mislece tega obdobja, zlasti za [[Deizem|deist]]<nowiki/>e in druge filozofske skupine [[Razsvetljenstvo|razsvetljencev,]] ki jih je zanimala vgradnja Konfucijevega moralnega sistema v [[Zahodni svet|zahodno civilizacijo]]. <ref name="parker77-25" /> <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hobson|2004}}.</ref>
 
Dandanes konfucijanska gibanja, kot je novi konfucianizem, še vedno obstajajo, toda med [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] so konfucijanstvo vodilne osebnosti [[Komunistična partija Kitajske|komunistične partije na Kitajskem]] pogosto napadale. Šlo je deloma za nadaljnje obsodbe konfucianizma ob začetku 20. stoletja, ko so intelektualci in aktivisti v konfucianizmu videli vzrok za etnocentrično ozkosrčnost in odpor [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] proti posodobitvam, ki so vodile do tragedij, ki so prizadele Kitajsko v 19. stoletju.
 
Konfucijeva dela preučujejo znanstveniki v mnogih drugih azijskih državah, zlasti v deželah kitajske kulturne sfere, kot so Koreja, Japonska in Vietnam. Mnoge od teh držav še vedno vsako leto prirejajo tradicionalno spominsko slovesnost.
 
[[Ahmadija|Ahmadija muslimanska skupnost]] verjame, da je bil Konfucij [[Preroki islama|Božji prerok]], kakor tudi [[Laodzi|Laodz]]<nowiki/>i in druge ugledne kitajske osebnosti. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Ahmad|n.d.}}.</ref>
 
Asteroid 7853 so imenovali "Konfucij" po kitajskem mislecu. <ref>[https://minorplanetcenter.net/db_search/show_object?object_id=7853IAU IAU Minor Planet Center]. ''International Astronomical Union Minor Planet Center''. Accessed 12 September 2018.</ref>
 
=== Učenci ===
[[Slika:The_Classic_of_Filial_Piety_(開宗明義章_畫).jpg|sličica| Zengzi (desno) kleči pred Konfucijem (v sredini), ''ilustracija v klasika sinovske pobožnosti'', dinastije Song ]]
Konfucij je začel poučevati, ko je dopolnil 30 let, in je v svojem življenju poučeval več kot 3.000 študentov, od katerih se za 70 ceni, da so izjemni. Njegovi učenci in zgodnja konfucijanska skupnost, ki so jo oblikovali, so postali najbolj vplivna intelektualna sila v obdobju Vojskujočih držav. {{Sfnp|Shen|2013}} Zgodovinar [[Dinastija Han|dinastije Han]] [[Sima Qian|Sima Čian]] je v svojih ''zapisih Velikega zgodovinarja'' posvetil poglavje življenjepisom Konfucijevih učencev, upoštevajoč pri tem vpliv, ki so ga imeli za svojega življenja in pozneje. Sima Čian omenja 77 učencev v svoji kolektivnem življenjepisu, medtem ko je ''Kongzi Dziaju'', še en zgodnji vir, navedel 76, ki se ne prekrivajo popolnoma. Oba izvora skupaj navajata 96 učencev. {{Sfnp|Shen|2013}} 22 od njih je navedenih v ''Analektih'', pri ''Menciusu pa'' 24. <ref name="creel49-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref>
 
Konfucij ni zahteval nobene šolnine, temveč morebitnega študenta samo prosil za simbolično darilo v obliki zavitka suhega mesa. Njegov učenec Zigong je povedal, da je njegov učitelj učil študente, kot zdravniki zdravijo bolnike in da nikogar ni odvrnil. {{Sfnp|Shen|2013}} Večina jih je prišla iz Lu, Konfucijeve domače države, 43 jih je znanih, vendar je sprejemal učence iz vse Kitajske, šest iz države Wej (kot na primer Zigonga), tri iz Čina, dva iz Čen in Či, in po enega iz Cai, Ču in Song. {{Sfnp|Shen|2013}} Za Konfucija je bilo osebno ozadje njegovih učencev nepomembno, vzel je v uk plemiče, navadne ljudi in celo nekdanje kriminalce, kot sta bila Jan Žuoju in Gongje Čang. {{Sfnp|Shen|2013}} Njegovi učenci iz bogatejših družin so plačali kot ritualni dar znesek, ki je bil sorazmeren njihovemu premoženju bogastvom. {{Sfnp|Shen|2013}}
 
Konfucijev najljubši učenec je bil Jan Hui, najverjetneje eden najbolj revnih med njimi. <ref name="creel49-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Sima Niu, drugače kot Jan Hui, je izviral iz dedne plemiške družine iz države Song. <ref name="creel49-30" /> Pod vplivom Konfucijevih naukov so se učenci dobro seznanili z načeli in metodami vladanja. <ref name="creel49-32" /> S svojimi učenci je pogosto razpravljal in debatiral, dajal je velik pomen študiju zgodovine, poezije in obreda. <ref name="creel49-32" /> Konfucij se je zavzemal za zvestobo načelom in ne posamezniku, do sprememb naj pride s prepričevanjem in ne z nasiljem. <ref name="creel49-32">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Čeprav je Konfucij aristokracijo obsojal zaradi njenega ravnanja, je po drugi strani aristokracijo verjetno privlačila možnost, dobiti zaupanja vredne uradnike, šolane v vprašanjih morale, kot so to okoliščine tega časa zahtevale. <ref name="creel49-32" /> Dejansko je učenec Zilu celo umrl, ko je branil svojega vladarja v Weju. <ref name="creel49-32" />
 
Jang Hu, podrejen družini Ji, je imel od 505 do 502 v oblasti kraljestvo Lu, pri tem je skušal celo zanetiti državni udar. <ref name="creel49-32">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Verjetno so zaradi tega kasneje imenovali prve učence Konfucija na vladne položaje. <ref name="creel49-32" /> Nekaj Konfucijevih učencev se je dokopalo do pomembnih položajev, za nekatere od njih je poskrbel Konfucij. <ref name="creel49-31">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Ko je bil Konfucij star 50 let, je družina Ji utrdila svojo moč nad vladajočo vojvodsko hišo države Lu. <ref name="creel49-33">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Kljub temu da je družina Ji imela navade, s katerimi se Konfucij ni strinjal in zavračal, je Konfucijevim učencem nudila številne možnosti za zaposlitev. <ref name="creel49-33" /> Konfucij je dalje opominjal svoje učence, da ostanejo zvesti svojim načelom, in odslovil vse, ki tega niso storili, pri tem pa je ostal odkrito kritičen do družine Ji<ref name="creel49-32-32">{{Harvnb|Creel|1949|loc=32–33}}.</ref>.
 
=== Portreti ===
Na voljo ni nobene podobe ali kipa Konfucija za časa njegovega življenja in šele v [[Dinastija Han|času dinastije Han so]] ga začeli upodabljati.. Rezbarije pogosto prikazujejo njegovo legendarno srečanje z [[Laodzi|Laodzijem]]. Od tedaj ga je veliko veliko portretov slikalo kot idealnega filozofa. Najstarejši znani portret Konfucija so našli v grobu vladarja [[Dinastija Han|dinastije Han,]] markiza Haihuna (umrl 59 pr. N. Št.). Slika je bila na lesenem okvirju, naslikana v polirano bronasto ogledalo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kaogu.cn/en/News/New_discoveries/2017/0221/57185.html|title=Confucius depicted on mirror|date=|language=English|website=The Institute of Archaeology, Chinese Academy of Social Sciences|accessdate=22 February 2017|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170222200723/http://www.kaogu.cn/en/News/New_discoveries/2017/0221/57185.html|archivedate=22 February 2017}}</ref>
 
V prejšnjih časih je v Konfucijevih templjih običajno visela njegova slika; med vlado cesarja Hongvu (Taizu) iz [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] pa so odločili, da sme edini pravi portret Konfucija viseti v templju v njegovem domačem kraju, Čufu v Šandongu. V drugih templjih je Konfucij predstavljen s spominsko ploščo. Kitajska fundacija Konfucij je leta 2006 naročila standardno podobo Konfucija, ki temelji na sliki iz [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] Wu Daozija .
 
[[Friz]] na južni steni sodne dvorane vrhovnega sodišča ZDA prikazuje Konfucija kot učitelja harmonije, učenja in vrline. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.supremecourt.gov/about/northandsouthwalls.pdf|title=US Supreme Court Courtroom Friezes|accessdate=19 February 2019}}</ref>
 
=== Spomeniki ===
[[Slika:First_Entrance_Gate_of_the_Temple_of_Confucius,_Ching-hai.jpg|levo|sličica| Prva vhodna vrata v Konfucijev tempelj v Ženhaju ]]
Čufu, njegov domači kraj, je kmalu po Konfucijevi smrti postal kraj pobožnosti in spominov. Še vedno je med glavnimi cilji kulturnega turizma in veliko ljudi obišče njegov grob in okoliške templje. V kitajskih okoljih je najti veliko templjev s kipi [[Buda|Bude]], [[Laodzi|Laozija]] in Konfucija. Tudi Konfuciju samemu je posvečenih veliko templjev, ki so se uporabljali za konfucijanske slovesnosti.
 
Privrženci konfucianizma po tradiciji vsako leto, na rojstni dan Konfucija, priredijo spektakularne slovesnosti v spomin Konfuciju (祭孔) in po obredih, ki naj bi izvirali iz Čou Li ({{lang|zh|周禮}}), kot jih je zapisal Konfucij. V 20. stoletju so to tradicijo več desetletij v celinski Kitajski zatirali; uradno stališče Komunistične partije in države je bilo, da Konfucij in konfucianizem zastopata reakcionarno fevdalno prepričanje, da je podrejenost ljudi aristokraciji del naravnega reda. Vse takšne slovesnosti in obredi so bili zato prepovedali. Šele po devetdesetih letih se je slovesnost ponovno nadaljevala. Ker zdaj velja, da gre za čaščenje kitajske preteklosti in kitajskih tradicij, lahko pri njej sodelujejo celo člani komunistične partije.
 
Na otoku Tajvan, kjer je nacionalistična stranka ([[Kuomintang]]) močno zastopala konfucijska prepričanja o etiki in vedenju, je vlada tradicijo ves čas podpirala, tako da so se slovesnosti v spomin Konfucija (祭孔) nadaljevale brez prekinitev. Čeprav ni državni praznik, se pojavlja na vseh tiskanih koledarjih, tako kot [[Božič]] v zahodnem svetu.
 
V [[Južna Koreja|Južni Koreji se]] na konfucijskih akademijah po vsej državi in na Sungkjunkvan v Seulu dvakrat letno, na Konfucijev rojstni dan in na obletnico njegove smrti, opravlja spominska slovesnost, imenovana Seokjeon Daeje.
 
=== Potomci ===
Potomstvo Konfucija, to je družina Kong, ima dandanes najdaljši zabeleženi rodovnik na svetu. Družinsko drevo očeta do sina je zdaj že v 83. generaciji <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|China Economic Net|2009}}.</ref>. Šlo naj bi za več kot 2 milijona znanih in registriranih potomcev, <ref name="yanl">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yan|2008}}.</ref> Od katerih jih nekaj deset tisoč živi zunaj Kitajske. <ref name="yanl" /> V 14. stoletju se je eden od Kongov preselil v Korejo, kjer danes živi približno 34.000 Konfucijevih potomcev. <ref name="yanl" /> Eden glavnih rodov je med kitajsko državljansko vojno v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pobegnil iz Čufu in se konec koncev naselil na Tajvanu. <ref name="Demao">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Kong|Ke|Roberts|1988}}.{{Potrebna stran|date=March 2012}}</ref> Obstajajo tudi veje družine Kong, ki so po poroki z muslimankami prešle v islam, na primer v mestu Daöuan v provinci Gansu v 1800-ih <ref>{{Navedi knjigo|last=Jing|first=Jun|title=The Temple of Memories: History, Power, and Morality in a Chinese Village|date=1998|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-6492-6|page=26|url=https://books.google.com/books?id=3leAld7M7p0C&pg=PA26#v=onepage&q&f=false|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017235941/https://books.google.com/books?id=3leAld7M7p0C&pg=PA26#v=onepage&q&f=false|archivedate=2015-10-17}}</ref> in leta 1715 v mestu Ksuanvei v provinci Jünan. <ref name="Zhou">{{Navedi splet|url=http://www.china.org.cn/china/features/content_16696029_3.htm|title=New Confucius Genealogy out next year|last=Zhou|first=Jing|publisher=china.org.cn|accessdate=2010-06-28|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161010100750/http://www.china.org.cn/china/features/content_16696029_3.htm|archivedate=2016-10-10}}</ref> Številni muslimanski potomci Konfucija so potomci poroke leta 1480 med muslimanko Ma Jiaga (马甲 尕) in Kongom Janrong (孔彦嵘) potomcem Konfucija v 59. generaciji; najti jih je med narodi Hui in Dongziang. <ref>{{Navedi splet|url=http://culture.people.com.cn/n/2014/1214/c172318-26204615.html|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风 – 文化 – 人民网|last=3139|website=culture.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819191838/http://culture.people.com.cn/n/2014/1214/c172318-26204615.html|archivedate=2016-08-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.chinanews.com/cul/2014/12-14/6875063.shtml|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风–中新网|last=chinanews|website=www.chinanews.com|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231819/http://www.chinanews.com/cul/2014/12-14/6875063.shtml|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://big5.taiwan.cn/zppd/MMWZ/201412/t20141215_8361279.htm|title=孔子後裔有14個少數民族 外籍後裔首次入家譜_台灣網|last=李典典|website=big5.taiwan.cn|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161006175521/http://big5.taiwan.cn/zppd/MMWZ/201412/t20141215_8361279.htm|archivedate=2016-10-06}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sd.people.com.cn/n/2015/0107/c366019-23474035.html|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风 – 山东频道 – 人民网|last=L_103782|website=sd.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231811/http://sd.people.com.cn/n/2015/0107/c366019-23474035.html|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://culture.people.com.cn/GB/7158766.html|title=西北生活着孔子回族后裔 – 文化 – 人民网|website=culture.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160409143206/http://culture.people.com.cn/GB/7158766.html|archivedate=2016-04-09}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://unn.people.com.cn/GB/7119528.html|title=孔子后裔有回族 – 地方 – 人民网|last=350|website=unn.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231811/http://unn.people.com.cn/GB/7119528.html|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://ningxia.baike.com/article-33678.html|title=孔子后裔有回族？ – 宁夏百科|website=ningxia.baike.com|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819191838/http://ningxia.baike.com/article-33678.html|archivedate=2016-08-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://huizu.baike.com/article-122417.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130502022315/http://huizu.baike.com/article-122417.html|deadurl=yes|archivedate=2013-05-02|title=孔子后裔有回族？ – 回族百科|website=huizu.baike.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://56.56china.com/2009/1018/69915.html|title=孔子后裔有回族|trans_title=Confucius descendants have Hui nationality|accessdate=2016-03-29|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160413163737/http://56.56china.com/2009/1018/69915.html|archivedate=2016-04-13}}</ref>
 
 
== Sklici ==
 
=== Navedbe ===
 
<nowiki>
[[Kategorija:Ustanovitelji religij]]
[[Kategorija:Konfucianizem]]
[[Kategorija:Umrli leta 479 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Rojeni leta 551 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Konfucij]]
[[Kategorija:Članki z besedilom v japonščini]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</nowiki>
<references />
[[Kategorija:Ustanovitelji religij]]
[[Kategorija:Konfucianizem]]
[[Kategorija:Umrli leta 479 pr. n. št.]]
[[Kategorija:Rojeni leta 551 pr. n. št.]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Konfucij«