Wikipedija

Uporabnik:Vitosmo/Konfucij: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.370 urejanj
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.370 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 56:
 
=== Izgnanstvo ===
[[Slika:Journey_of_Confucius.png|alt=|sličica|450x450_pik|Zemljevid, PotaPotovanja Konfucija po različnih državah med 497 in 484 pr. n. št..]]
''Šiji'' piše, da je državo Či skrbelo, da bo sosed Lu postal preveč močan, če bo Konfucij vpleten v vladanje države Lu. Kot pravijo ta poročila, se je Či odločil, da vojvodi Lu pošlje 100 dobrih konj in 80 lepih plesalk, da bi tako sabotiral Luove reforme. Vojvoda se je predal užitkom in tri dni ni opravljal uradnih dolžnosti. Konfucij je bil razočaran in odločil se je, da Lu zapusti in si poišče boljše prilike, vendar bi takojšnji odhod obrnil pozornost na neprimerno vedenje vojvode in s tem javno ponižal vladarja, ki mu je Konfucij služil. Konfucij je zato čakal, da vojvoda naredi kako manjšo napako. Kmalu zatem vojvoda iz nemarnost Konfuciju ni poslal del žrtvenega mesa, do katerega je po običajih imel pravico, kar je Konfucij izrabil za to, da zapusti tako svoj položaj kot tudi državo Lu.
 
Vrstica 65:
Kot pravi ''ZuoŽuan,'' se je Konfucij vrnil domov v rodni Lu, star 68 let, na povabilo Ji Kangzi, glavnega ministra države Lu. <ref name="return">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|pages=27–28|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA28&lpg=PA28&dq=confucius+return+68+lu#v=onepage&q=confucius%20return%2068%20lu&f=false|accessdate=August 13, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref> ''Analekti'' opisujejo, kako je zadnja leta poučeval 72 - 77 učencev in posredoval staro modrost s pomočjo vrste besedil, imenovanih Pet klasikov .
 
Med povratkom v Lu je Konfucij v Luu sem in tja svetoval državnim uradnikom, med drugim Ji Kangziju, sem in tja svetoval o zadevah, ki so se tikale z uprave in kriminala. <ref name="return">{{Navedi knjigo|last=Huang|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|pages=27–28|url=https://books.google.com/?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA28&lpg=PA28&dq=confucius+return+68+lu#v=onepage&q=confucius%20return%2068%20lu&f=false|accessdate=August 13, 2015|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref>
 
Obremenjen z izgubo sina in svojih najljubših učencev, je umrl naravne smrti v starosti 71 ali 72 let. UmrlPokopan je zaradi naravnih vzrokov. Konfucij je pokopan na pokopališču Kong Lin, ki leži v zgodovinskem delu mesta Čufu v provinci Šandong. Prvotni grob, postavljen v spomin Konfuciju na bregu reke SiŠui, je imel obliko sekire. Na sprednji strani spomenika je dvignjena opečna ploščad za darila, kot so kadilo iz sandalovine in sadje.
 
== Filozofija ==
Vrstica 80:
:: ''Ko so hlevi pogoreli, je Konfucij po povratku z dvora rekel: "Je bil kdo ranjen?"'' ''Za konje ni vprašal.''
:::::::''Analecta'' X.11 (tr. Walej ), 10–13 (tr. Legge ) ali X-17 (tr. Lau )
O konjih Konfucij ni spraševal zato, ker je modremu človek več vreden kot pa lastnina; bralci naj bi premišljevali o tem, ali njihov odziv sledi Konfuciju, in si prizadevali poboljšati se, če ne bi. Konfucij ne služi kot vsemogočno božanstvo ali vsesplošno resničen nabor abstraktnih načel, temveč kot skrajni vzor drugim. Iz teh razlogov nam po mnenju mnogih komentatorjev Konfucijev nauk služi kot kitajski primer [[Humanizem|humanizma]] . ▼
 
▲O konjih Konfucij ni spraševal zato, ker je modremu človek več vreden kot pa lastnina; bralci naj bi premišljevali o tem, ali njihov odziv sledi Konfuciju, in si prizadevali poboljšati se, če ne bi. Konfucij ne služideluje kot vsemogočno božanstvo ali vsesplošno resničen nabor abstraktnih načel, temveč kot skrajni vzor drugim. Iz teh razlogov nam po mnenju mnogih komentatorjev Konfucijev nauk služi kotpomeni kitajskikitajsko primerobliko [[Humanizem|humanizma]] .
Med njegovimi nauki je različica zlatega pravila, ki ga včasih zaradi zanikajoče oblike imenujejo "srebrno pravilo" : ▼
 
:: {{Jezik|zh|己所不欲，勿施於人。}} ▼
▲Med njegovimi nauki je različica zlatega pravila, ki ga, včasihizraženega zaradikot zanikajoče oblikezanikanje, imenujejo "srebrno pravilo" :
 
▲:: {{Jezik|zh|己所不欲，勿施於人。}}
:: ''"Kar sebi samemu ne želiš, ne delaj drugim."''
:: {{Jezik|zh|子貢問曰：“有一言而可以終身行之者乎？”子曰：“其恕乎！己所不欲、勿施於人。”}}
:: ''Zi Gong [učenec] je vprašal: "Ali obstaja ena sama beseda, ki bi lahko vodila človeka skozi vse življenje?" <br />Mojster je odgovoril: "Recimo 'vzajemnost'?'' ''Nikoli ne vsiljuj drugemu, česar ne bi izbral zase.i''
::::::: ''Analecta'' XV.24, tr. David Hinton
 
Pogosto prezrte v etiki Konfucija so kreposti. ki se tičejo nas samih: iskrenost in skrb za znanje. Plemenitost do drugih se začne s plemenito in iskreno mislijo, katere začetek je znanje. Učinkovito širjenje znanja je dovzetno za korupcijo in krepostno dejanje brez iskrenosti resničnov bistvu ni pošteno. Skrbeti za znanje in iskrenost je tudi pomembno za nas same; človek, ki jevidi malo dlje kot do svojega nosa, obožujeceni učenje zaradi učenja in pravičnost zaradi pravičnosti.
 
Konfucijeva teorija etike., katere primer je ''lǐ'' ({{Jezik|zh|禮}}). temelji na treh pomembnih konceptualnih vidikih življenja: (a) na slovesnostih, ki so povezane z žrtvami prednikom in raznovrstnim božanstvom, (b) na družbenih in političnih ustanovah, in (c) na pravilih za vsakdanje lepo vedenje. Verjelo se je, da ''lǐ'' izvira iz nebes, za Konfucija pa je bil poudarek na modrih ljudeh, ki so tekom zgodovine človeštva razvijali ''lǐ''. Njegove razprave o ''lǐ'' kot da opisujejo pojem kot zaporedje korakov, ki soje vodilivodilo človeštvo do idealne družbe, manj kot enostavna pravila, vki skladuso skot kanoničnimikak standardikanon priza ceremonijahceremonije.
 
V zgodnji konfucijanski tradiciji ''lǐ'' pomeni v pravem trenutku ravnati pravilno, najti ravnovesje med spoštovanjem obstoječim norm, da se ohrani etično struktura družbe, in njih kršenjem, da bi ljudje ravnali etično dobro. Usposabljanje v ''Lǐ'' preteklih modrecev goji v ljudeh vrline, med drugim etično presojo o tem, kdaj je treba ''Lǐ'' prilagoditi glede na kontekste situacije.
Vrstica 121 ⟶ 123:
Konfucijeva dela so jezuitski misijonarji prvič prevedli v evropske jezike v 16. stoletju, v času pozne [[Dinastija Ming|dinastije Ming]]. Prvi znani korak je naredil [[Michele Ruggieri|MiČele Ruggieri]], ki se je leta 1588 vrnil v Italijo in med bivanjem v Salernu nadaljeval s prevodi. [[Matteo Ricci|Matteo Ricci je]] začel poročati o misli Konfucija in skupina jezuitov - Prospero Intorcetta, Philippe Couplet in še dva druga - pa je leta 1687 v Parizu objavila prevod več konfucijanskih del in pregled [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine.]] <ref>{{Citat|url=https://archive.org/stream/confuciussinarum00conf_0#page/n5/mode/2up|title=Confucius Sinarum Philosophus, sive, Scientia Sinensis Latine Exposita ''[''Confucius, Philosopher of the Chinese, or, Chinese Knowledge Explained in Latin'']''|editor-last=Intorcetta|editor-first=Prospero|editor2=Philippe Couplet|editor3=Chrétien Herdtrich|editor4=François Rougemont|ref={{harvid|Intorcetta & al.|1687}}|date=1687|place=Paris|publisher=Daniel Horthemels}}. {{Ikona la}}</ref> <ref name="parker77-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Parker|1977}}.</ref> François Noël, potem ko ni uspel prepričati [[Papež Klemen XI.|Klementa {{Presledki}} XI,]] da kitajsko čaščenje prednikov in [[Konfucijanstvo|Konfucija]] ne predstavlja malikovanja, je konfucijski kanon v [[Praga|Pragi]] dokončal leta 1711 z več znanstvenimi obravnavami drugih del in prvim prevodom zbranih del [[Mencij|Mencija]]. <ref>{{Citat|editor-last=Noël|editor-first=François|url=https://books.google.co.nz/books?id=A0K0bjBLmMYC&printsec=frontcover|title=Sinensis Imperii Libri Classici Sex ''[''The Six Classic Books of the Chinese Empire'']''|place=Prague|publisher=Charles-Ferdinand University Press|date=1711}}. {{Ikona la}}</ref> Ta dela so imela velik pomen za evropske mislece tega obdobja, zlasti za [[Deizem|deist]]<nowiki/>e in druge filozofske skupine [[Razsvetljenstvo|razsvetljencev,]] ki jih je zanimala vgradnja Konfucijevega moralnega sistema v [[Zahodni svet|zahodno civilizacijo]]. <ref name="parker77-25" /> <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hobson|2004}}.</ref>
 
Dandanes konfucijskakonfucijanska gibanja, kot je novi konfucianizem, še vedno obstajajo, toda med [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] so konfucijanstvo vodilne osebnosti [[Komunistična partija Kitajske|komunistične partije na Kitajskem]] pogosto napadale. Šlo je deloma za nadaljnje obsodbe konfucianizma ob začetku 20. stoletja, ko so intelektualci in aktivisti v konfucianizmu videli vzrok za etnocentrično ozkosrčnost in odpor [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] proti posodobitvam, ki so vodile do tragedij, ki so prizadele Kitajsko v 19. stoletju.
 
Konfucijeva dela preučujejo znanstveniki v mnogih drugih azijskih državah, zlasti v deželah kitajske kulturne sfere, kot so Koreja, Japonska in Vietnam. Mnoge od teh držav še vedno vsako leto prirejajo tradicionalno spominsko slovesnost.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Vitosmo/Konfucij«