Bazilika Žalostne Matere Božje, Stična: Razlika med redakcijama

Cerkev je bila sprva povsem [[Romanika|romanska]]. Gradili so jo 20 let, njen graditelj pa je bil (kakor tudi graditelj samostana) »cementarius« Mihael, Francoz po rodu, kakor omenja neka listina. Cerkev je 8. julija 1156 posvetil oglejski patriarh [[Pelegrin I.]] Kot vse cistercijanske cerkve je tudi ta dobila posvetitev Materi Božji. Raziskave so pokazale, da je bila že takratnja cerkev sezidana kot troladijska [[slop]]na [[Bazilika (zgradba)|bazilika]] s prečno ladjo in dvema dolgima stranskima kapelama. Strop ladje je bil raven. Imela je pet [[Apsida|apsid]], v katerih so bili stranski oltarji. Na slovenskem ozemlju je bila tedaj to največja cerkev. Danes na romansko osnovo poleg tlorisa spominjajo le še dve vrsti arkad s šestimi pari polkrožnih lokov ter [[svetlobno nadstropje]] na podstrešju.