Orientalistika (književnost): Razlika med redakcijama

m
m (predlog za združitev, slovnica, pnp)
Prvi pisci, kateri so se ukvarjali z orientalistiko v Sloveniji so bili duhovniki, teologi in prevajalci raznih tekstov iz [[sanskrt]]a. Obdobje vključitve Slovenije v Jugoslavijo je bilo najbolj dejavno obdobje orientalistov v Sloveniji. Sedemdeseta in osemdeseta leta 20. stoletja so bila čas aktivne [[Politika neuvrščenosti|politike neuvrščenosti]] in veliko književnih prevodov ter kulturne izmenjave z orientalskimi deželami. Velik del orientalistike predstavlja indijska književvnost. Književna dela indijskih pisateljev, pesnikov, filozofov, so bila prevedena v številne jezike. Slovenci smo se s temi deli seznanili preko naših znanih prevajalcev, pisateljev, pesnikov, filozofov in teologov. Ledino v tej književnosti so zaorali sledeči pisci:
 
*[[Jernej Kopitar]]; napisal je prve direktne prevode iz sanskrta,
*[[Matija Čop]]; poznal mnogo prevodov in prevajalcev,
*[[Franc Miklošič]] je imel velik smisel za jezikoslovje indoevropskih narodov , tam je iskal korene slovenščine in drugih slovanskih jezikov,
*[[Oroslav Caf]] je prevajal iz sanskrta,
*[[Janez Trdina]]; ukvarjal se je z indijsko književnostjo, sanskrtsko književnost je spoznaval preko nemških prevodov, epov [[Mahabharata]] in [[Ramajana]] , [[Manujev zakonik]] , [[Vede]] in [[Šakuntala]],
*[[Fran Levstik]]; v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt.
*[[Karel Glazer]] iz Hoč pri Mariboru je doktoriral iz teme sanskrtske igre <nowiki>[[Paravatina možitev]]</nowiki> (Parvatiparinaya nataka) , prevaja je tudi Indijske pravljice direktno iz sanskrta ,
*[[Anton Aškerc]] je resno študiral indijsko filozofijo in [[Budizembudizem]] , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje.
 
Na prelomu iz 19. st. v 20. st. je v Novih poezijah izšlo več pesnitev in pesmi z indijskimi motivi, kot so; Krišna, Budova čudesa, Pramloča, Grešnik, Buda v bramanski knjižnici, Fakir, Ambapali, Buda in Ananda, Buda in Sariputa, Ašoka in Kohinur, žala se večina takratnih izobraženih Slovencev ni zanimalo za kulturo in civilizacijo daljne Indije. V 20. st.stoletju so se z indijskimi temami ukvarjali še pesniki in pisatelji ter prevajalci , kot so; :
*[[Alojz Gradnik]]; prevajal je [[Rabindranath Tagore|Tagorejeve]] pesnitve iz angleških prevodov , izbral je tiste , katereki jih je Tagore sam prevedel v angleščino. Takšne so bile ; Gitandžali , Rastoči mesec , Ptice selivke , Vrtnar in žetev.
*[[Miran Jarc]]; prevajal je Tagorejeve drame , dramo Čitra je leta 1953 uprizorilo [[Mestno gledališče Ljubljanskoljubljansko]].
*[[Janko Moder]]; več prevodov Tagoreja , sodelovali so še prevajalci/prevajalke Vlasta Pacheiner-Klander , Branko Perko , Boris Verbič , Mira Mihelič , Janez Svetina , Milan Štante , Iztok Osojnik in nekateri manj znani prevajalci v slovenščino.
 
== Knjižni viri ==