Redakcija: 14:38, 10. avgust 2019 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m odstranil Kategorija:Kultura; dodal Kategorija:Orientalistika s pomočjo HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:40, 10. avgust 2019 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.315 urejanj m predlog za združitev, slovnica, pnp Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{združi\|Orientalska književnost}} '''Orientalistika (književnost)''' je književnost in spremljajoča kultura glasbe, ples, slikarstva, kiparstva, oblačilne kulture in hrane. Književnost prihaja iz daljnega in srednjega vzhoda in predstavlja razna azijska ljudstva , ki so jo ustvarila od davnine do danes. Mnoga ljudstva iz tega velikega geografskega prostora so razvila zelo visoko stopnjo književnosti in ostale kulture, katera je po kapljicah prihajala tudi v Evropo. Orientalistika se je kot akademska disciplina v Evropi pojavila leta 1795 v Parizu z ustanovitvijo šole ''Ecole speciale des langues orientales'', katero je ustanovil [[Silvester de Sacy]] (1758 - 1838). Leta 1845 so podobno šolo ustanovili v Nemčiji ''Deutsche Morgenlandische Gesellschaft'' , kjer so spoznavali in raziskovali azijska , afriška in oceanijska ljudstva ter njihovo kulturo. Razvoj orientalistike se je nato širil v ostale evropske države. Nastale so številne raziskave ljudstev [[Daljni vzhod\|daljnega vzhoda]] , [[Bližnji vzhod\|bližnjega vzhoda]] ,[[Afrika\|Afrike]] in [[Oceanija\|Oceanije]] . Na [[Dunajska univerza\|Dunajski univerzi]] je bil ustanovljen [[Institut za orientalistiko]] leta 1886. Tam so proučevali staroorientalsko [[Filologija\|filologijo]] , orientalsko [[Arheologija\|arheologijo]] , [[Turkologija\|turkologijo]] , [[Osmanistika\|osmanistiko]] , [[Arabistika\|arabistiko]] , [[Asirologija\|asirologijo]] , [[Iranistika\|iranistiko]] , [[Semitistika\|semitistiko]] , [[Egiptologija\|egiptologijo]], [[Indiologija\|Indiologijo]] in [[Afrikanistika\|afrikanistiko]] . Tukaj so se z orientalistiko seznanili mnogi slovenski študenti in profesorji.▼ ▲'''Orientalistika (književnost)''' je književnost in spremljajoča kultura glasbe, ples, slikarstva, kiparstva, oblačilne kulture in hrane. Književnost prihaja iz daljnega in srednjega vzhoda in predstavlja razna azijska ljudstva , ki so jo ustvarila od davnine do danes. Mnoga ljudstva iz tega velikega geografskega prostora so razvila zelo visoko stopnjo književnosti in ostale kulture, katera je po kapljicah prihajala tudi v Evropo. Orientalistika se je kot akademska disciplina v Evropi pojavila leta 1795 v Parizu z ustanovitvijo šole ''Ecole speciale des langues orientales'', katero je ustanovil [[Silvester de Sacy]] (1758 - 1838). Leta 1845 so podobno šolo ustanovili v Nemčiji ''Deutsche Morgenlandische Gesellschaft'' , kjer so spoznavali in raziskovali azijska , afriška in oceanijska ljudstva ter njihovo kulturo. Razvoj orientalistike se je nato širil v ostale evropske države. Nastale so številne raziskave ljudstev [[Daljni vzhod\|daljnega vzhoda]] , [[Bližnji vzhod\|bližnjega vzhoda]], ,[[Afrika\|Afrike]] in [[Oceanija\|Oceanije]] . Na [[Dunajska univerza\|Dunajski univerzi]] je bil ustanovljen [[Institut za orientalistiko]] leta 1886. Tam so proučevali staroorientalsko [[Filologija\|filologijo]] , orientalsko [[Arheologija\|arheologijo]] , [[Turkologija\|turkologijo]] , [[Osmanistika\|osmanistiko]] , [[Arabistika\|arabistiko]] , [[Asirologija\|asirologijo]] , [[Iranistika\|iranistiko]] , [[Semitistika\|semitistiko]] , [[Egiptologija\|egiptologijo]], [[Indiologija\|Indiologijo]] in [[Afrikanistika\|afrikanistiko]] . Tukaj so se z orientalistiko seznanili mnogi slovenski študenti in profesorji. == Orientalistika v Sloveniji == Prvi pisci, kateri so se ukvarjali z orientalistiko v Sloveniji so bili duhovniki, teologi in prevajalci raznih tekstov iz [[~~Sanskrt\|sanskrta~~sanskrt]]a. Obdobje vključitve Slovenije v Jugoslavijo je bilo najbolj dejavno obdobje orientalistov v Sloveniji. Sedemdeseta in osemdeseta leta 2o20. stoletja so bila čas aktivne [[Politika neuvrščenosti\|politike neuvrščenosti]] in veliko književnih prevodov ter kulturne izmenjave z orientalskimi deželami. Velik del orientalistike predstavlja indijska književvnost. Književna dela indijskih pisateljev , pesnikov , filozofov , so bila prevedena v številne jezike. Slovenci smo se s temi deli seznanili preko naših znanih prevajalcev , pisateljev , pesnikov , filozofov in teologov. Ledino v tej književnosti so zaorali sledeči pisci: [[Jernej Kopitar]] napisal je prve direktne prevode iz sanskrta, [[Matija Čop]] poznal mnogo prevodov in prevajalcev, [[Franc Miklošič]] je imel velik smisel za jezikoslovje indoevropskih narodov , tam je iskal korene slovenščine in drugih slovanskih jezikov, [[Oroslav Caf]] je prevajal iz sanskrta, [[Janez Trdina]] ukvarjal se je z indijsko književnostjo, sanskrtsko književnost je spoznaval preko nemških prevodov, epov [[Mahabharata]] in [[Ramajana]] , [[Manujev zakonik]] , [[Vede]] in [[Šakuntala]], [[~~Franc~~Fran Levstik]] v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt. ▼ ▲[[Franc Levstik]] v času svojega teološkega študija na Moravskem je v Olomucu študiral tudi sanskrt. [[Karel Glazer]] iz Hoč pri Mariboru je doktoriral iz teme sanskrtske igre <nowiki>[[Paravatina možitev]]</nowiki> (Parvatiparinaya nataka) , prevaja je tudi Indijske pravljice direktno iz sanskrta , [[Anton Aškerc]] je resno študiral indijsko filozofijo in [[Budizem]] , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje. [[Anton Aškerc]] je resno študiral indijsko filozofijo in [[Budizem]] , to je povratno vplivalo na njedovo pesniško ustvarjanje. Na prelomu iz 19. st. v 20. st. je v Novih poezijah izšlo več pesnitev in pesmi z indijskimi motivi, kot so; Krišna, Budova čudesa, Pramloča, Grešnik, Buda v bramanski knjižnici, Fakir, Ambapali, Buda in Ananda, Buda in Sariputa, Ašoka in Kohinur, žal se večina takratnih izobraženih Slovencev ni zanimalo za kulturo in civilizacijo daljne Indije. V 20. st. so se z indijskimi temami ukvarjali še pesniki in pisatelji ter prevajalci , kot so; [[Alojz Gradnik]] prevajal je Tagorejeve pesnitve iz angleških prevodov , izbral je tiste , katere je Tagore sam prevedel v angleščino. Takšne so bile ; Gitandžali , Rastoči mesec , Ptice selivke , Vrtnar in žetev. [[Miran Jarc]] prevajal je Tagorejeve drame , dramo Čitra je leta 1953 uprizorilo Mestno gledališče Ljubljansko. [[Janko Moder]] več prevodov Tagoreja , sodelovali so še prevajalci/prevajalke Vlasta Pacheiner-Klander , Branko Perko , Boris Verbič , Mira Mihelič , Janez Svetina , Milan Štante , Iztok Osojnik in nekateri manj znani prevajalci v slovenščino. == Knjižni viri == Orientalistika št. 1 do 5 - Indijski večeri, ciklus predavanj na Filozofski fakulteti v Ljubljani v letih 1982−1986/ izdalo Slovensko orientalistično društvo Ljubljana/ uredniški odbor;Milan Stante, Zmago Šmitek in Polona Golob/glavni organizator [[Vlado Jagodic]]. [[Kategorija:Književnost]]

Orientalistika (književnost): Razlika med redakcijama