Uporabnik:Vitosmo/Konfucij: Razlika med redakcijama

== Življenje ==

 

[[Slika:Chinese_plain_5c._BC-en.svg|sličica|Lu je na severovzhodu Kitajske.]]

Mislijo, da se je Konfucij se je rodil 28. septembra, 551 pr. n. št.,<ref name="birth">{{Navedi knjigo|last=Hugan|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=3|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref name="creel49-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> v okrožju Zou ({{Jezik|zh|{{linktext|鄒|邑}}}}) blizu današnjega mesta Čufu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].<ref name="creel49-25" /><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Območje je bilo navidezno pod nadzorom kraljev iz Žou, vendar dejansko neodvisno in pod vlado krajevnih plemičev Lu. Njegov oče Kong He (ali Šuliang On) je bilo postarani komandant krajevnega garnizona Lu.{{sfnp|Legge|1887|p=260}} Njegove prednike je mogoče skozi vojvode Song zasledovati do dinastije Šang, ki je bila pred Džou.{{sfnp|Legge|1887|p=259}}<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|1997}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|2000}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Tradicionalna pripoved o življenju Konfucija pravi, da se je stari oče Kong Heja z družino priselil v Lu iz Songa.<ref name="creel49-26">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref>

=== Etika ===

Eno od najglobljih naukov Konfucija je lahko bila prevlada osebne vzornosti nad izrecnimi pravili vedenja. Njegova moralna učenja so poudarjala samo-vzgojo, posnemanje moralnih vzorcev in iskanje zrele presoje, ne pa poznavanje pravil. Konfucijsko etiko je torej mogoče obravnavati kot obliko etike vrlin. Njegova učenja se redko naslanjajo na premišljene argumente, etični ideali in metode se posredujejo posredno, z aluzijo, namigovanjem, če ne celo s tautologijo. Da razumemo njegova učenja, potrebujemo premislek in kontekst. Dober primer je tale slavna anekdota:

::{{Jezik|zh|廄焚。子退朝，曰：“傷人乎？” 不問馬。}}

:: ''Ko so hlevi pogoreli, je Konfucij po povratku z dvora rekel: "Je bil kdo ranjen?"'' ''Za konje ni vprašal.''

:::::::''Analecta'' X.11 (tr. Walej ), 10–13 (tr. Legge ) ali X-17 (tr. Lau )

O konjih Konfucij ni spraševal zato, ker je modremu človek več vreden kot pa lastnina; bralci naj bi premišljevali o tem, ali njihov odziv sledi Konfuciju, in si prizadevali poboljšati se, če ne bi. Konfucij ne služi kot vsemogočno božanstvo ali vsesplošno resničen nabor abstraktnih načel, temveč kot skrajni vzor drugim. Iz teh razlogov nam po mnenju mnogih komentatorjev Konfucijev nauk služi kot kitajski primer [[Humanizem|humanizma]] .

 

:: {{Jezik|zh|己所不欲，勿施於人。}}

:: ''"Kar sebi samemu ne želiš, ne delaj drugim."''

:: {{Jezik|zh|子貢問曰：“有一言而可以終身行之者乎？”子曰：“其恕乎！己所不欲、勿施於人。”}}

:: ''Zi Gong [učenec] je vprašal: "Ali obstaja ena sama beseda, ki bi lahko vodila človeka skozi vse življenje?" <br />Mojster je odgovoril: "Recimo 'vzajemnost'?'' ''Nikoli ne vsiljuj drugemu, česar ne bi izbral zase.i''

Pogosto prezrte v etiki Konfucija so kreposti. ki se tičejo nas samih: iskrenost in skrb za znanje. Plemenitost do drugih se začne s plemenito in iskreno mislijo, katere začetek je znanje. Učinkovito širjenje znanja je dovzetno za korupcijo in krepostno dejanje brez iskrenosti resnično ni pošteno. Skrbeti za znanje in iskrenost je tudi pomembno za nas same; človek, ki je malo dlje, obožuje učenje zaradi učenja in pravičnost zaradi pravičnosti.

 

 

V zgodnji konfucijanski tradiciji ''lǐ'' pomeni v pravem trenutku ravnati pravilno, najti ravnovesje med spoštovanjem obstoječim norm, da se ohrani etično struktura družbe, in njih kršenjem, da bi ljudje ravnali etično dobro. Usposabljanje v ''Lǐ'' preteklih modrecev goji v ljudeh vrline, med drugim etično presojo o tem, kdaj je treba ''Lǐ'' prilagoditi glede na kontekste situacije.

 

=== Politika ===

 

Konfucij je nostalgično gledal na pretekle dni in pozval Kitajce, zlasti tiste s politično močjo, da se vzgledujejo na prejšnjih primerih. V časih razkosanosti, kaosa in neskončnih vojn med fevdalnimi državami je hotel obnoviti nebeški mandat ( {{Jezik|zh|天命}}), ki bi lahko združil "svet" ( {{Jezik|zh|天下}} , "vse pod nebom") in dal ljudem mir in blaginjo. Ker je njegova vizija osebnih in družbenih izpopolnjenosti temeljila na oživetju urejene družbe v preteklosti, so Konfucija pogosto obravnavali kot velikega zagovornika [[Konservatizem|konservativizma]], toda malo globlji razmislek njegovih predlogov pogosto kaže, da je uporabil (in morda izkrivil) norme in obrede iz preteklosti za svoje lastne politične cilje: za oživitev enotne kraljeve države, katere vladarji bi prišli na oblast zaradi svojih moralnih zaslug, ne pa zaradi svojega izvora. To bi bili vladarji, predani svojemu ljudstvu, ki bi si prizadevali za popolnost sebe samega in družbe; tak vladar bi širil svoje vrline med ljudi, namesto da bi jim z zakoni in pravili vsiljeval, kako se morajo vesti.

 

 

Četudi je podpiral idejo vlade v rokah krepostnega kralja, so njegove ideje vsebovale številne elemente, ki so moč vladarja omejevale. Zavzemal se je za to, da izrečena beseda govori [[Resnica|resnico]], poštenost pa je bila ključnega pomena. Tudi [[Mimika|izraz obraza]] mora vedno govoriti resnico. Konfucij je verjel, da če vladar pravilno vodi, z dejanji, da so v tem primeru ukazi nepotrebni, saj bi ljudje pravilnim dejanjem svojega vladarja sledili. V razpravi o razmerju med kraljem in njegovim podanikom (ali očetom in njegovim sinom) je poudaril potrebo po spoštovanju nadrejenih. To je pomenilo, da se od podrejenih zahteva, da se na svoje nadrejene obrnejo z nasvetom, če se jim zdi, da je njim nadrejeni ukrepal napačno. Konfucij je verjel v vladanje s pomočjo zgleda, pravilno vodenje ne potrebuje prisilnih ukazov ali kazni. <ref>{{Navedi splet|last=Violatti|first=Cristian|url=http://www.ancient.eu/Confucianism/|title=Confucianism|publisher=Ancient History Encyclopedia|date=August 31, 2013|accessdate=August 17, 2015|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150818150049/http://www.ancient.eu/Confucianism/|archivedate=August 18, 2015}}</ref>