Uporabnik:Vitosmo/Konfucij: Razlika med redakcijama

'''Konfucij''' ({{IPAc-en|k|ən|ˈ|f|j|uː|ʃ|ə|s}} kən-NEKAJ-Šəs;<ref>{{Dictionary.com|Confucius}}</ref> 551-479 PR.N.ŠT.)<ref name="birth">{{Navedi knjigo|last=Hugan|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=3|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Riegel|2012}}.</ref> je bil kitajski učitelj, urednik, politik, filozof. Njegovo mišljenje, znano kot [[konfucijanstvo]], poudarja osebno in vladno moralo, pravilnost družbenih odnosov, pravičnost in iskrenost. Njegovi privrženci so se uspešno soočali s številnimi drugimi šolami v pomladnemčasu Stotih šol miselnosti, pa so jih med [[Dinastija Č'in|dinastijo jesenskemČin]] obdobjuzatrli v prid [[ZgodovinaLegalizem Kitajske(kitajska filozofija)|kitajskelegalistov]] zgodovinPo zmagi [[Dinastija Han|Hanov]]<nowiki/>e nad kraljestvom Džou so Konfucijeve misli dobile uradni pomen in se dalje razvijale v sistem, ki je na Zahodu znan kot neokonfucijanstvo, kasneje pa nov konfucijanizem (moderno neokonfucijanstvo) .

Ime "Konfucij" je [[Latinščina|latin]]<nowiki/>izirana oblika imena v mandarinski kitajščini "Kǒng Fūzǐ" {{Jezik|zh|孔夫子}} , to je "Mojster Kong"), in so jo v poznem 16. stoletju skovali zgodnji jezuitski misijonarji na Kitajskem . {{sfnp|Nivison|1999|p=752}} Konfucijev klan je nosil ime "Kǒng" ({{Jezik|zh|孔}} v stari kitajščini), njegovo rojstno ime pa e bilo "Čiu" ({{Jezik|zh|丘}}) ‍ Njegovo "krovno ime", ki ga je dobil ob polnoletnosti in pod katerim so pa poznali vsi razen starejših družinskih članov, je bilo "Žòngní" (, 仲尼), kar kaže, da je bil drugi sin v svoji družini. {{sfnp|Nivison|1999|p=752}} {{sfnp|Wilkinson|2015|p=133}}

Mislijo, da se je Konfucij se je rodil 28. septembra, 551{{Presledki}}PR. n. št.,<ref name="birth">{{Navedi knjigo|last=Hugan|first=Yong|title=Confucius: A Guide for the Perplexed|date=2013|publisher=A&C Black|page=3|url=https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170416224536/https://books.google.com/books?id=1R9MAQAAQBAJ&pg=PA4|archivedate=2017-04-16|isbn=978-1-4411-9653-8}}</ref><ref name="creel49-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> v okrožju ZouDžou ({{Jezik|zh|{{linktext|鄒|邑}}}}) blizu današnjega mesta Čufu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]].<ref name="creel49-25" /><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Območje je bilo navidezno pod nadzorom kraljev iz Žou, vendar dejansko neodvisno in pod vlado krajevnih plemičev Lu. Njegov oče Kong He (ali Šuliang On) je bilo postarani komandant krajevnega garnizona Lu.{{sfnp|Legge|1887|p=260}} Njegove prednike je mogoče skozi vojvode Song zasledovati do dinastije Šang, ki je bila pred Žou.{{sfnp|Legge|1887|p=259}}<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|1997}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yao|2000}}.</ref><ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Rainey|2010}}.</ref> Tradicionalna pripoved o življenju Konfucija pravi, da se je stari oče Kong Heja z družino priselil v Lu iz Songa.<ref name="creel49-26">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref>

{{double image|right|Confucius, fresco from a Western Han tomb of Dongping County, Shandong province, China.jpg|200|Confucius and Laozi, fresco from a Western Han tomb of Dongping County, Shandong province, China.jpg|220|A [[Western Han]] (202 BC – 9 AD) [[fresco]] depicting Confucius (and [[Laozi]]), from a tomb of [[Dongping County]], [[Shandong province]], China}}Za časa Konfucija je v državi Lu vladala vojvodska hiša.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Podrejene vojvodu so bile tri aristokratske družine, katerih glave so nosile grofovski naslov in imele dedne pravice v birokraciji. Družina Ju je zasedala položaj "Ministra nad množicami", ki je bil tudi "Predsednik"; družina Meng je imel položaj "Ministra za javna dela", družina Šu družine pa položaj "Ministra za vojsko". Pozimi 505 pr. n. št. je Jang Hu—podložnik družine Ji —zanetil upor in uporu in prevjel oblast klana Ji. družino. Poleti 501 pr. n. št. pa so tri dedne družine je uspele Jang Huja pregnati iz Lu.<ref name="dubs49-275">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Dotlej si je Konfucij ustvaril velik ugled z svojimi nauki, klani pa so uvideli, kako pomembno je, da človek pravilno ravna iin da je pravičen, če želi zvestobo legitimni vladi. Tako je tistega leta (501 pr. n. št.), Konfucij bil imenovan na manj pomembni položaj mestnega guvernerja. Kasneje se je povzpel na položaj Ministra za kazniva dejanja.<ref name="dubs49-275-6">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>

Konfucij je želel vojvodi vrniti avtoriteto, ki pripada državi, in je v ta namen dal podreti mestne utrdbe - trdnjave, ki so pripadale trem družinam. RTako je lahko ustanovil centralizirano vlado. Konfucij pa se je zanašal samo na diplomacijo, saj vojaške oblasti ni imel. Leta 500 pr. n. št. se je Hou Fan - guverner Houja - uprl svojemu gospodu iz klana Šu. Čeprav sta klana Meng in Šu neuspešno oblegala Houja, se je vladi zvesti podložnik, skupaj z ljudstvo Hou, uprl in prisilil Hou Fanja, da je pobegnil v državo Či . Razmere so verjetno bile v prid Konfucija, saj so verjetno omogočile Konfuciju in njegovim učencem prepričati plemiške družine, da odstranijo utrdbe okoli svojih mest. Končno, po letu in pol, so Konfucij in njegovi učenci uspeli prepričati klan Šu, da je porušil okope okoli Houja, družini Ji in Meng pa, da sta podrli utrdbe okoli mesta Bi oziroma mesta Čeng. Začel je s tem klan Šu, ki je z vojsko šel leta 498 pr. n. št. pred svoje mesto in podrl utrdbe okoli mesta. <ref name="dubs49-277">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>

Kmalu zatem se je GongŠanGongšan Furao ali Buniu, skrbnik družine Ji, uprl in prevzel nadzor nad silami pri Bi. <ref name="creel49-35-6">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> <ref name="duuuu46-277-8" /> Takoj je začel z napadom in vdrl v prestolnico Lu. <ref name="dubs49-277">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> GongŠanGongšan se je že prej obrnil na Konfucija, da bi se mu pridružil, Konfucij je o tem še premišljal. Nasilne prevrate je sicer zavračal, vendar je klan Ji že več rodov dolgo nasilno prevladoval v državi Lu države in tudi prejšnjega vojvodo izgnal. Čeprav se mu je ponujala priložnost, da svoja načela uvede v prakso, se je Konfucij na koncu odpovedal tej zamisli. <ref name="creel49-35-6" /> Creel (1949) navaja, da je GongŠanGongšan, za razliko od uporniškega Jang Huja pred njim, morda nameraval tri dedne klane izkoreniniti in moč vojvode obnoviti. <ref name="creel49-35">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Vendar pa Dubs (1946) meni, da je vikont Ji Huan z namenom, izogniti se izgubi utrdb okoli mesta, GongŠanaGongšana spodbujal k napadu na prestolnico Lu. <ref name="duuuu46-277-8">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Ne glede na to, kakšne so bile razmere, je GongŠanGongšan veljal za pokončnega človeka, ki je še naprej branil državo Lu, tudi potem, ko je bil prisiljen pobegniti. <ref name="creel49-35" /> <ref name="dubs49-278">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref>

V času upora, ki ga je zanetil GongŠanGongšan, je Žong Jouju uspelo vojvodo in tri vikonte zadržati skupaj na dvoru. <ref name="dubs49-278">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Žong Jou je bil eden od Konfucijevih učencev, Konfucij pa mu je poskrbel s strani klana Ji položaj guvernerja. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Ko je Konfucij zvedel za napad, je zahteval, da vikont Ji Huan dovoli vojvodi in njegovemu dvoru, da se umaknejo v trdnjavo na področju njegove palače. <ref name="dubs49-279">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Dubs|1946}}.</ref> Vodje treh družin in vojvoda so se nato umaknili v palačo Ji in se povzpeli na teraso Wuzi. Konfucij je ukazal dvema uradnikoma, da vodita napad proti upornikom. <ref name="chin07-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Chin|2007}}.</ref> Vsaj eden od obeh je bil privrženec družine Ji, vendar se ukazom v prisotnosti vojvode, knezov in dvora nista mogla upreti. <ref name="dubs49-279" /> Upornike so zasledili in porazili Gu. Takoj po tem, ko je bil upor zadušen, je družina Ji do tal porušila obzidje mesta Bi. <ref name="chin07-30" />

Eno od najglobljih naukov Konfucija je lahko bila prevlada osebne vzornosti nad izrecnimi pravili vedenja. Njegova moralna učenja so poudarjala samo-vzgojo, posnemanje moralnih vzorcev in iskanje zrele presoje, ne pa poznavanje pravil. Konfucijsko etiko je torej mogoče obravnavati kot obliko etike vrlin . Njegova učenja se redko naslanjajo na premišljene argumente, etični ideali in metode se posredujejo posredno, z aluzijo, namigovanjem, če ne celo s tautologijo . Da razumemo njegova učenja, potrebujemo premislek in kontekst. Dober primer je tale slavna anekdota:

na modrih ljudeh, ki so tekom zgodovine človeštva razvijali ''lǐ'' . Njegove razprave o ''lǐ'' kot da opisujejo pojem kot zaporedje korakov, ki so vodili človeštvo do idealne družbe, manj kot enostavna pravila v skladu s kanoničnimi standardi pri ceremonijah.

V konfucianizmu je koncept ''li'' tesno povezan z ''Ji'' ({{Jezik|zh|義}}), ki temelji na ideji vzajemnosti. ''Jì'' se lahko prevede kot pravičnost, čeprav lahko pomeni samo tisto, kar je v določenem kontekstu etično najboljše. Nasprotna pomenu izraza so dejanja, storjena iz lastnih interesov . Čeprav slediti samosvojim interesom ni nujno slabo, je človek boljša, pravičnejša oseba, če bi svoje življenje temelji na poti, ki podpre večje dobro. Tako je izid ''jìja'' delati pravo stvar iz pravega razloga.

Pravtako kot je dejanje po ''Lǐ'' treba prilagoditi tako, da odgovarja težnjam po ''Ji,'' je ''Ji'' je povezan z osrednjo vrednoto ''ren (''{{Jezik|zh|仁}}). ''[[Ren (konfucijanstvo)|Rén]]'' sestavlja petih osnovnih vrlin: resnost, velikodušnost, iskrenost, marljivost in prijaznost. <ref name="Bonevac09-40">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Bonevac|Phillips|2009}}.</ref> ''Rén'' je vrlina, do ''popolnosti'' izpolnjujemo odgovornostd o drugih; najpogosteje jo prevajajo kot "dobrohotnost" ali "humanost"; Za nekatere je "Dobrota" (z veliko začetnico), opisovali so jo tudi kot "avtoritativnost" in "nesebičnost". Konfucijev moralni sistem je temeljil na [[Empatija|empatiji]] in razumevanju drugih, ne pa na božansko urejenih pravilih. Razvijati svoje spontane odzive na ''rén'', da se za svoja dejanja odločimo intuitivno, je bilo celo bolje kot živeti po pravilih ''jì'' . Konfucij trdi, da je krepost nekje vmes med skrajnostmi. Tako pravilno velikodušna oseba ne daje ne preveč in ne premalo. - temveč pravilno količino <ref name="Bonevac09-40" />

Konfucijeva dela so jezuitski misijonarji prvič prevedli v evropske jezike v 16. stoletju, v času pozne [[Dinastija Ming|dinastije Ming]] . Prvi znani korak je naredil [[Michele Ruggieri|MiČele Ruggieri]], ki se je leta 1588 vrnil v Italijo in med bivanjem v Salernu nadaljeval s prevodi. [[Matteo Ricci|Matteo Ricci je]] začel poročati o misli Konfucija in skupina jezuitov - Prospero Intorcetta, Philippe Couplet in še dva druga - pa je leta 1687 v Parizu objavila prevod več konfucijanskih del in pregled [[Zgodovina Kitajske|kitajske zgodovine.]] <ref>{{Citat|url=https://archive.org/stream/confuciussinarum00conf_0#page/n5/mode/2up|title=Confucius Sinarum Philosophus, sive, Scientia Sinensis Latine Exposita ''[''Confucius, Philosopher of the Chinese, or, Chinese Knowledge Explained in Latin'']''|editor-last=Intorcetta|editor-first=Prospero|editor2=Philippe Couplet|editor3=Chrétien Herdtrich|editor4=François Rougemont|ref={{harvid|Intorcetta & al.|1687}}|date=1687|place=Paris|publisher=Daniel Horthemels}}. {{Ikona la}}</ref> <ref name="parker77-25">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Parker|1977}}.</ref> François Noël, potem ko ni uspel prepričati [[Papež Klemen XI.|Klementa {{Presledki}} XI,]] da kitajsko čaščenje prednikov in [[Konfucijanstvo|Konfucija]] ne predstavlja malikovanja, je konfucijski kanon v [[Praga|Pragi]] dokončal leta 1711 z več znanstvenimi obravnavami drugih del in prvim prevodom zbranih del [[Mencij|Mencija]]. <ref>{{Citat|editor-last=Noël|editor-first=François|url=https://books.google.co.nz/books?id=A0K0bjBLmMYC&printsec=frontcover|title=Sinensis Imperii Libri Classici Sex ''[''The Six Classic Books of the Chinese Empire'']''|place=Prague|publisher=Charles-Ferdinand University Press|date=1711}}. {{Ikona la}}</ref> Ta dela so imela velik pomen za evropske mislece tega obdobja, zlasti za [[Deizem|deist]]<nowiki/>e in druge filozofske skupine [[Razsvetljenstvo|razsvetljencev,]] ki jih je zanimala vgradnja Konfucijevega moralnega sistema v [[Zahodni svet|zahodno civilizacijo]] . <ref name="parker77-25" /> <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Hobson|2004}}.</ref>

Dandanes konfucijska gibanja, kot je novi konfucianizem, še vedno obstajajo, toda med [[Kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] so konfucijanstvo vodilne osebnosti [[Komunistična partija Kitajske|komunistične partije na Kitajskem]] pogosto napadale. Šlo je deloma za nadaljnjonadaljnje obsojanjeobsodbe konfucianizma ob začetku 20. stoletja, ko so intelektualci in aktivisti v konfucianizmu videli vzrok za etnocentrično ozkosrčnost in odpor [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] proti posodobitvam, ki so vodile do tragedij, ki so prizadele Kitajsko v 19. stoletju.

Konfucijeva dela preučujejo znanstveniki v mnogih drugih azijskih državah, zlasti v deželandeželah vkitajske kitajskikulturne kulturni sferisfere, kot so Koreja, Japonska in Vietnam. Mnoge od teh držav še vedno vsako leto prirejajo tradicionalno spominsko slovesnost.

Konfucij je začel poučevati, ko je dopolnil 30 let, in je v svojem življenju poučeval več kot 3.000 študentov, od katerih se za 70 ceni, da so izjemni. Njegovi učenci in zgodnja konfucijanska skupnost, ki so jo oblikovali, so postali najbolj vplivna intelektualna sila v obdobju Vojskujočih držav. {{Sfnp|Shen|2013}} Zgodovinar [[Dinastija Han|dinastije Han]] [[Sima Qian|Sima Čian]] je v svojih ''zapisih Velikega zgodovinarja'' posvetil poglavje življenjepisom Konfucijevih učencev, upoštevajoč pri tem vpliv, ki so ga imeli za svojega življenja in pozneje. Sima Čian omenja 77 učencev v svoji kolektivnikolektivnem biografijiživljenjepisu, medtem ko je ''Kongzi Dziaju'', še en zgodnji vir, navedel 76, ki se ne prekrivajo popolnoma. Oba izvora skupaj navajata 96 učencev. {{Sfnp|Shen|2013}} 22 od njih je navedenih v ''Analektih'', pri ''Menciusu pa'' 24. <ref name="creel49-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref>

Konfucij ni zahteval nobene šolnine, temveč morebitnega študenta samo prosil za simbolično darilo v obliki zavitka suhega mesa . Njegov učenec Zigong je povedal, da je njegov učitelj učil študente, kot zdravniki zdravijo bolnike in da nikogar ni odvrnil. {{Sfnp|Shen|2013}} Večina jih je prišla iz Lu, Konfucijeve domače države, 43 jih je znanih, vendar je sprejemal učence iz vse Kitajske, šest iz države Wej (kot na primer Zigonga), tri iz Čina, dva iz Čen in Či, in po enega iz Cai, Ču in Song . {{Sfnp|Shen|2013}} Za Konfucija je bilo osebno ozadje njegovih učencev nepomembno, vzel je v uk plemiče, navadne ljudi in celo nekdanje kriminalce, kot sta bila Jan Žuoju in Gongje Čang . {{Sfnp|Shen|2013}} Njegovi učenci iz bogatejših družin so plačali kot ritualni dar znesek, ki je bil sorazmeren njihovemu premoženju bogastvom. {{Sfnp|Shen|2013}}

Konfucijev najljubši učenec je bil Jan Hui, najverjetneje eden najbolj revnih med njimi. <ref name="creel49-30">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Sima Niu, drugače kot Jan Hui, je izviral iz dedne plemiške družine iz države Song. <ref name="creel49-30" /> Pod vplivom Konfucijevih naukov so se učenci dobro seznanili z načeli in metodami vladanja. <ref name="creel49-32" /> S svojimi učenci je pogosto razpravljal in debatiral, dajal je velik pomen študiju zgodovine, poezije in obreda. <ref name="creel49-32" /> Konfucij se je zavzemal za zvestobo načelom in ne posamezniku, do sprememb naj pride s prepričevanjem in ne z nasiljem. <ref name="creel49-32">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Čeprav je Konfucij aristokracijo obsojal zaradi njenega ravnanja, je po drugi strani aristokracijo verjetno privlačila možnost, dobiti zaupanja vredne uradnike, šolane v vprašanjih morale, kot so to okoliščine tega časa zahtevale. <ref name="creel49-32" /> Dejansko je učenec Zilu celo umrl, ko je branil svojega vladarja v Weju . <ref name="creel49-32" />

Jang Hu, podrejen družini Ji, je imel pod seboj vlado Lu od 505 do 502 v oblasti kraljestvo Lu, pri tem je skušal celo zanetiti državni udar. <ref name="creel49-32">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Verjetno so zaradi tega kasneje imenovali prve učence Konfucija na vladne položaje. <ref name="creel49-32" /> Nekaj Konfucijevih učencev se je dokopalo do pomembnih položajev, za nekatere od njih je poskrbel Konfucij. <ref name="creel49-31">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Ko je bil Konfucij star 50 let, je družina Ji utrdila svojo moč nad vladajočo vojvodsko hišo države Lu. <ref name="creel49-33">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Creel|1949}}.</ref> Kljub temu da je družina Ji imela navade, s katerimi se Konfucij ni strinjal in zavračal, je Konfucijevim učencem nudila številne možnosti za zaposlitev. <ref name="creel49-33" /> Konfucij je dalje opominjal svoje učence, da ostanejo zvesti svojim načelom, in odslovil vse, ki tega niso storili, pri tem pa je ostal odkrito kritičen do družine Ji<ref name="creel49-32-32">{{Harvnb|Creel|1949|loc=32–33}}.</ref>.

Na voljo ni nobene podobe ali kipa Konfucija za časa njegovega življenja in šele v [[Dinastija Han|času dinastije Han so]] ga začeli upodabljati.. Rezbarije pogosto prikazujejo njegovo legendarno srečanje z [[Laodzi|Laodzijem]] . Od tedaj ga je veliko veliko portretov slikalo kot idealnega filozofa. Najstarejši znani portret Konfucija so našli v grobu vladarja [[Dinastija Han|dinastije Han,]] markiza Haihuna (umrl 59 pr. N. Št.). Slika je bila na lesenem okvirju, naslikana v polirano bronasto ogledalo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kaogu.cn/en/News/New_discoveries/2017/0221/57185.html|title=Confucius depicted on mirror|date=|language=English|website=The Institute of Archaeology, Chinese Academy of Social Sciences|accessdate=22 February 2017|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170222200723/http://www.kaogu.cn/en/News/New_discoveries/2017/0221/57185.html|archivedate=22 February 2017}}</ref>

KfufuČufu, njegov domači kraj, je kmalu po Konfucijevi smrti postal kraj pobožnosti in spominov. Še vedno je med glavnimi cilji kulturnega turizma in veliko ljudi obišče njegov grob in okoliške templje. V kitajskih okoljih je najti veliko templjev s kipi [[Buda|Bude]], [[Laodzi|Laozija]] in Konfucija. Tudi Konfuciju samemu je posvečenih veliko templjev, ki so se uporabljali za konfucijanske slovesnosti.

Privrženci konfucianizma po tradiciji vsako leto, na rojstni dan Konfucija, priredijo spektakularne slovesnosti v spomin Konfuciju (祭孔) in po obredih, ki naj bi izvirali iz Čou Li ({{lang|zh|周禮}}), kot jih je zapisal Konfucij. V 20. stoletju so to tradicijo več desetletij v celinski Kitajski zatirali; uradno stališče Komunistične partije in države je bilo, da Konfucij in konfucianizem zastopata reakcionarno fevdalističnofevdalno prepričanje, da je podrejenost ljudi aristokraciji del naravnega reda. Vse takšne slovesnosti in obredi so bili zato prepovedali. Šele po devetdesetih letih se je slovesnost ponovno nadaljevala. Ker zdaj velja, da gre za čaščenje kitajske zgodovinapreteklosti in tradicijekitajskih tradicij, lahko pri njej sodelujejo celo člani komunistične partije.

Na Tajvanuotoku Tajvan, kjer je nacionalistična stranka ( [[Kuomintang]]) močno zastopala konfucijska prepričanja o etiki in vedenju, je vlada tradicijo ves čas podpirala, tako da so se slovesnosti v spomin Konfucija (祭孔) nadaljevale brez prekinitev. Čeprav ni državni praznik, se pojavlja na vseh tiskanih koledarjih, tako kot [[Božič]] v zahodnem svetu.

Konfucijeva družina Kongov ima dandanes najdaljši zabeleženi rodovnik na svetu. Družinsko drevo očeta do sina, ki je zdaj že v 83. generaciji, <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|China Economic Net|2009}}.</ref> se beleži od Konfucijeve smrti. Po podatkih Konfucijevega genealoškega kompilacijskega odbora ima 2 milijona znanih in registriranih potomcev, skupno pa jih je približno 3 milijone. <ref name="yanl">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Yan|2008}}.</ref> Od tega nekaj deset tisoč živi zunaj Kitajske. <ref name="yanl" /> V 14. stoletju je pot iz Konga odšel v Korejo, kjer danes živi približno 34.000 Konfucijevih potomcev. <ref name="yanl" /> Ena glavnih rodov je med kitajsko državljansko vojno v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pobegnila iz doma prednikov Kong v Čufu in se na koncu naselila na Tajvanu. <ref name="Demao">{{Harvardski navedek brez oklepajev|Kong|Ke|Roberts|1988}}.{{Potrebna stran|date=March 2012}}</ref> Obstajajo tudi veje družine Kong, ki so po poroki z muslimankami prešle v islam, v mestu DaČuanDaöuan v provinci Gansu v 1800-ih <ref>{{Navedi knjigo|last=Jing|first=Jun|title=The Temple of Memories: History, Power, and Morality in a Chinese Village|date=1998|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-6492-6|page=26|url=https://books.google.com/books?id=3leAld7M7p0C&pg=PA26#v=onepage&q&f=false|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151017235941/https://books.google.com/books?id=3leAld7M7p0C&pg=PA26#v=onepage&q&f=false|archivedate=2015-10-17}}</ref> in leta 1715 v mestu XuanweiKsuanvei v provinci JunnanJünan. <ref name="Zhou">{{Navedi splet|url=http://www.china.org.cn/china/features/content_16696029_3.htm|title=New Confucius Genealogy out next year|last=Zhou|first=Jing|publisher=china.org.cn|accessdate=2010-06-28|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161010100750/http://www.china.org.cn/china/features/content_16696029_3.htm|archivedate=2016-10-10}}</ref> Številni muslimanski potomci Konfucija izvirajoso izpotomci poroke leta 1480 med muslimanko Ma Jiaga (马甲 尕), muslimanke, in KongKongom Janrong (孔彦嵘), 59.potomcem generacijeKonfucija potomcav Konfucija59. letageneraciji; 1480, innajti jih najdemoje med narodi Hui in Dongziang. <ref>{{Navedi splet|url=http://culture.people.com.cn/n/2014/1214/c172318-26204615.html|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风 – 文化 – 人民网|last=3139|website=culture.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819191838/http://culture.people.com.cn/n/2014/1214/c172318-26204615.html|archivedate=2016-08-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.chinanews.com/cul/2014/12-14/6875063.shtml|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风–中新网|last=chinanews|website=www.chinanews.com|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231819/http://www.chinanews.com/cul/2014/12-14/6875063.shtml|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://big5.taiwan.cn/zppd/MMWZ/201412/t20141215_8361279.htm|title=孔子後裔有14個少數民族 外籍後裔首次入家譜_台灣網|last=李典典|website=big5.taiwan.cn|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161006175521/http://big5.taiwan.cn/zppd/MMWZ/201412/t20141215_8361279.htm|archivedate=2016-10-06}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://sd.people.com.cn/n/2015/0107/c366019-23474035.html|title=孔子后裔中有14个少数民族 有宗教信仰也传承家风 – 山东频道 – 人民网|last=L_103782|website=sd.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231811/http://sd.people.com.cn/n/2015/0107/c366019-23474035.html|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://culture.people.com.cn/GB/7158766.html|title=西北生活着孔子回族后裔 – 文化 – 人民网|website=culture.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160409143206/http://culture.people.com.cn/GB/7158766.html|archivedate=2016-04-09}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://unn.people.com.cn/GB/7119528.html|title=孔子后裔有回族 – 地方 – 人民网|last=350|website=unn.people.com.cn|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160828231811/http://unn.people.com.cn/GB/7119528.html|archivedate=2016-08-28}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://ningxia.baike.com/article-33678.html|title=孔子后裔有回族？ – 宁夏百科|website=ningxia.baike.com|deadurl=no|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160819191838/http://ningxia.baike.com/article-33678.html|archivedate=2016-08-19}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://huizu.baike.com/article-122417.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130502022315/http://huizu.baike.com/article-122417.html|deadurl=yes|archivedate=2013-05-02|title=孔子后裔有回族？ – 回族百科|website=huizu.baike.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://56.56china.com/2009/1018/69915.html|title=孔子后裔有回族|trans_title=Confucius descendants have Hui nationality|accessdate=2016-03-29|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160413163737/http://56.56china.com/2009/1018/69915.html|archivedate=2016-04-13}}</ref> Nova genealogija vključuje muslimane. <ref>[http://www.rmhb.com.cn/chpic/htdocs/english/200704/9-1.htm rmhb.com.cn] ({{Slepa povezava}})</ref> Kong Dejun (孔德軍) je ugledni islamski učenjak in arabist iz provincije Činghai in potomec Konfucija 77. generacije.