Bosna in Hercegovina: Razlika med redakcijama

odstranjenih 67 zlogov ,  pred 1 letom
sitnice
(popravek in posodobitev predsedstva)
(sitnice)
 
 
 
'''Bosna in Hercegovina''' ([[hrvaščina|Hrvaško]] izvirno: ''Bosna i Hercegovina'', -okrajšava ''BiH'', [[srbščina|Srbskosrbska]] [[cirilica]]: '' Боснa и Херцеговина''), znana tudi kot '''Bosna''', je [[država]] na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], nekdanja [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|socialistična republika]] v okviru [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije (SFRJ)]].
 
Nahaja se v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]]. Na zahodu in severu meji na [[Hrvaška|Hrvaško]], na vzhodu na [[Srbija|Srbijo]] in na jugovzhodu na [[Črna gora|Črno goro]], na jugu pa ima pri naselju [[Neum]] dostop do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], prav tako ima pomorsko mejo z [[Italija|Italijo]]. Glavno mesto države je [[Sarajevo]].
Konec svetovne vojne leta [[1918]] je pomenil tudi konec [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskega]] imperija, Bosna je postala del novoustanovljene [[Kraljevina SHS|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]], v letu [[1929]] preimenovane v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Oblast v novi državi južnih Slovanov je prevzela [[Srbi|srbska]] dinastija [[Karađorđevići|Karađorđevićev]], politične stranke, sicer ukinjene ob vzpostavitvi [[šestojanuarska diktatura|diktature leta 1929]], pa so bile z izjemo komunistične stranke zasnovane na nacionalni podlagi. Večinsko [[muslimani|muslimansko]] prebivalstvo Bosne je od leta [[1919]] zastopala ''[[Jugoslovanska muslimanska organizacija]]'' pod vostvom [[Mehmet Spaho|Mehmeta Spaha]], ki je dosegel veliko prepoznavnost stranke in političnih interesov jugoslovanskih muslimanov tudi v večini drugih delov kraljevine. Spaho vendarle ni dočakal delitve kraljevine na [[banovina|banovine]], ki je prinesla združitev delov Bosne s hrvaškimi demografskimi regijami.
 
Okupacijske [[sile osi]], ki so Jugoslavijo napadle aprila [[1941]], so ozemlje Bosne razdelile med [[Tretji rajh|nemške]] in [[italija]]nske okupacijske cone, del pa je pripadel [[ustaši|ustaški]] državi [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Zaradi načrtov ustašev, uničiti dva milijona [[Srbi|Srbov]], se je velik del srpskegasrbskega prebivalstva pridružil dvema nasprotujočima si odporniškima gibanjema: [[četniki]] pod vostvomvodstvom [[Dragoljub Mihailović|Dragoljuba Mihailovića]] so bili privrženi pobeglemu kralju, medtem ko [[partizani]] pod [[Josip Broz - Tito|Titom]] prejšnjih oblasti niso priznavali.
 
Bosna je pridobila osrednjo vlogo v bojnih operacijah partizanov, in sicer na dveh ravneh: proti tujim silam osi na eni ter tako proti [[četniki|četnikom]] kot proti [[ustaši|ustašem]] na drugi. Bila je tudi kraj političnega delovanja rojevajoče se [[socializem|socialistične]] države in njene ustanovitve novembra [[1943]] v bosanskem [[Jajce, BiH|Jajcu]], na [[drugo zasedanje AVNOJ|drugem zasedanju AVNOJa]]. Slednji je kot eno izmed enakopravnih jugoslovanskih etnij prepoznal tudi [[bosanski muslimani|bosanske muslimane]], zato so se ti, kot tudi drugi narodi Jugoslavije, v nadaljnjem času do konca vojne v velikem številu vključevali v partizanske oborožene sile.
Čas smrti [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] in še posebno obdobje po njem je prineslo večje in večje družbenopolitične napetosti med narodi Jugoslavije, srbski [[nacionalizem]] pa se je utelesil v [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]] in njegovem režimu. Takšno stanje je pomenilo slabe obete za narodnostno mešano Bosno.
 
Leta [[1990]] so se v napetem ozračju razpadle [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] in razpadajoče Jugoslavije odvile volitve v vseh republikah [[federacija|federacije]]. Izvoljene stranke so bile oblikovane na nacionalnih osnovah, tako je ''[[Muslimanska stranka demokratične akcije]]'' pod vodstvom [[Alija Izetbegović|Alije Izetbegovića]] prejela 34 % glasov, ''[[Srbska demokratska stranka]]'' (''SDS'') pod [[Radovan KarađićKaradžić|Radovanom KarađićemKaradžićem]] 30 % in ''[[Hrvaška demokratska zveza Bosne in Hercegovine]]'' (''HDZ BiH'') pod de facto vodstvom [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] 18 %. Predsednik tripartitnega predsedstva zvezne republike je postal Izetbegović, do razpada federacije [[1991]] pa so po predvolilnem dogovoru tri nacionalne stranke vzpostavile koalicijsko vlado.
 
=== Vojna za neodvisnost ===
Pogajanja novih voditeljev zveznih držav o ohranitvi Jugoslavije v neki obliki so neuspešno potekala v prvi polovici leta 1991. Odcepili sta se [[Slovenija]] in [[Hrvaška]], v obeh je prišlo do oboroženih konfliktov in videti je bilo, da se jim ne bo mogla izogniti niti Bosna, ki se je ravno tako kot [[Makedonija]] in že odcepljeni državi močno nagibala k razglasitvi samostojnosti. Mnogoštevilno [[bosanski Srbi|srbsko prebivalstvo Bosne]] je bilo namreč odločeno, da ne bo postalo [[manjšina]] v svoji domovini, stališče [[bosanski Hrvati|bosanskih Hrvatov]] pa je bilo, da v primeru srbske odcepitve ravno tako ne bodo ostali v državi z muslimansko večino.
 
[[Slobodan Milošević|Milošević]] in [[Franjo Tuđman|Tuđman]] sta se tako že dogovarjala o delitvi problematične države na dva dela, medtem pa je [[Radovan Karađić|Karađićeva]]Karadžićeva ''[[Srbska demokratska stranka]]'' že pričela z ustanavljanjem [[srbska avtonomna pokrajina|srbskih avtonomnih pokrajin]] (SAO) ter vzpostavljanjem srbskih oblasti. Te so v novembru 1991 izvedle lasten [[referendum]], na katerem se je velika večina srbskih prebivalcev izrekla za ohranitev federacije z Jugoslavijo, a se je od nje že v istem mesecu odcepila tudi [[Makedonija]]. Slovenija in Hrvaška sta januarja [[1992]] prejeli priznanje mednarodne skupnosti, ta pa je kot pogoj za priznanje suverenosti od Bosne in Hercegovine zahtevala referendum o neodvisnosti. Bojkotirala ga je velika večina bosanskih Srbov, medtem ko je 97 % udeležencev pretežno [[Bošnjaki|bošnjaške]] in hrvaške narodnosti potrdilo referendumsko vprašanje. Tako so bosanski Srbi januarja razglasili samostojnost svojega teritorija: [[Republika srbska Bosna in Hercegovina]]. Na drugi strani, v zahodnem delu razpadajoče države, je hrvaška skupnost že novembra 1991 razglasila [[Hrvaška republika Herceg-Bosna|Hrvaško republiko Herceg-Bosno]], ki je imela pod vodstvom [[Hrvaški obrambni svet|Hrvaškega obrambnega sveta]] vso podporo vlade in oboroženih sil sosednje Hrvaške. Bosna in Hercegovina je bila tako učinkovito razdeljena med tri nacionalno-politične skupine in sile, a 6. aprila 1992 s strani [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] uradno priznana kot suverena država.
 
[[Slika:Evstafiev-bosnia-cello.jpg|thumb|350px|Simbol odpora prebivalcev [[Sarajevo|Sarajeva]] proti štiri leta trajajočemu [[obleganje Sarajeva|obleganju]]: [[Vedran Smailović]] igra čelo na ruševinah narodne knjižnice]]
Vse tri strani so izvajale etnično čiščenje in pregone prebivalstva, ki ga niso imeli za svojega. Zbežalo je na sto tisoče ljudi.
 
Mednarodna skupnost se je medtem le medlo odzivala na razmere, in sicer s pogajanji in gospodarskimi sankcijami. Izjalovil se je tudi poskus vzpostavitve demilitariziranih območij, med drugim v [[Srebrenica|Srebrenici]], kjer je julija [[1995]] prišlo do [[pokol v Srebrenici|največjega pokola]] v [[Evropa|Evropi]] po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Že maja 1993 pa je bilo ustanovljeno [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]], ki je do [[1999]] hujših zločinov obtožilo več kot 50 oseb, med njimi voditelja [[bosanski Srbi|bosanskih Srbov]] [[Radovan Karađić|Radovana Karađića]]Karadžića. S časom so se pod pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pričeli umirjati zlasti konflikti med muslimansko in hrvaško stranjo, slednja se je bila naposled marca [[1994]] primorana strinjati z vzpostavitvijo muslimansko-hrvaške federacije.
 
Oboroženi konflikt se je ob koncu leta [[1995]] prenehal zaradi več dejavnikov: mednarodna pogajanja pod taktirko [[državni sekretar ZDA|državnega sekretarja ZDA]] [[Richard Holbrooke|Richarda Holbrookea]], pomembni porazi srbskih oboroženih sil proti muslimansko-hrvaškemu zavezništvu na zahodu Bosne ter zračno posredovanje zavezništva [[NATO]]. Novembra 1995 so v letalskem oporišču v ameriškem [[Ohio|Ohiu]] potekala intenzivna pogajanja, katerih sklepe so tri vpletene strani ([[Franjo Tuđman|Tuđman]], [[Alija Izetbegović|Izetbegović]] in [[Slobodan Milošević|Milošević]]) podpisale v [[Daytonski sporazum|Daytonskem mirovnem sporazumu]] decembra tega leta.
=== Neodvisna BiH ===
 
Tudi niz volitev do današnjega dne je nakazal na nerešene nacionalno-politične probleme BiH. Neposredno po vojni so večino sedežev parlamenta osvojile tri že znane stranke na nacionalni podlagi, na političnih položajih pa je ostalo mnogo ljudi, znanih iz predvojnega in vojnega obdobja. Leta [[1997]] je [[Radovan Karađić|Radovana Karađića]]Karadžića, ki je pod pritiski odstopil z mesta predsednika Republike srbske, nasledila [[Biljana Plavšić]] z nekoliko bolj spravnimi stališči, a se kasneje tudi sama znašla pod obtožbami [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|Mednarodnega sodišča za vojne zločine]].
 
Po obdobju vladavine nenacionalno osnovanih strank so volitve leta [[2002]] zopet zaznamovali dobri rezultati treh nacionalnih strank.
== Demografija ==
[[Slika:BiH_-_ES_N_1991_1.gif|thumb|300px|Etnične skupnosti in naselja, popis leta 1991.]]
V Bosni prebivajo tri velike etnične skupine: [[Bošnjaki]], [[Srbi]] in [[Hrvati]]. Spori med njimi so še vedno pogosti in privedejo do številnih političnih nasprotij. Študija iz leta 2005, ki je preučevala [[haploskupina|haploskupine]] [[kromosom]]ov Y, je ugotovila, da so vse tri skupine, kljub nekaj kvantitavnimkvantitativnim razlikam, del istega [[genski bazen|genskega bazena]], ki je značilen za območje Balkana.<ref>{{navedi revijo|url=http://www.blackwell-synergy.com/doi/abs/10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x|title=The peopling of modern Bosnia-Herzegovina: Y-chromosome haplogroups in the three main ethnic groups|author=Marjanovic D. s sod.|journal=Annals of Human Genetics|volume=69|issue=6|pages=757–763|year=2005|doi=10.1111/j.1529-8817.2005.00190.x}}</ref>
 
Ob [[popis prebivalstva|popisu prebivalstva]] leta 1991 je imela Bosna in Hercegovina 4.377.033 prebivalcev. Od tega je bilo 1.902.956 (43 %) [[Bošnjaki|Bošnjakov]], 1.366.104 (31 %) [[Srbi|Srbov]] in 760.852 (17 %) [[Hrvati|Hrvatov]]; 242.682 (6 %) pa se jih je opredelilo za [[Jugoslovani|Jugoslovane]]. Po podatkih [[CIA World Factbook]] iz leta 2000 so odstotki naslednji: 48 % Bošnjakov, 37 % Srbov in 14 % Hrvatov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bk.html|title=CIA - The World Factbook - Bosnia and Herzegovina}}</ref> Podobnost med etnično indentitetoidentiteto in vero je zelo visoka: 45 % je [[islam|muslimanov]], 36 % je [[srbska pravoslavna cerkev|srbskih pravoslavcev]], 15 % pa [[rimokatoliška cerkev|rimokatolikov]]. Nekaj (4 %) je tudi [[judaizem|judov]] in [[protestantizem|protestanovprotestantov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.state.gov/g/drl/rls/irf/2008/108438.htm|title=International Religious Freedom Report 2008 - Bosnia and Herzegovina}}</ref>
 
Selitve znotraj in iz države, ki so se pojavile kot posledica vojne v devetdesetih, so povzročile demografske spremembe v državi. Popis prebivalstva ni bil organiziran že od leta 1991, saj so to onemogočila politična nesoglasja. Naslednji popis prebivalstva je bil izveden oktobra 2013, vendar rezultati popisa niso bili razkriti.<ref>[http://www.fzs.ba/popis.htm Popis stanovništva u BiH 2013.]</ref> Zaradi tega je večina povojnih statistik izračunana na podlagi predvidevanj. Kljub temu so ocene o prebivalstvu podobne, okoli 4 milijone, kar je 350.000 manj kot leta 1991.
== Kultura ==
=== Glasba ===
Tradicionalne bosanske pesniške oblike so [[ganga]], [[rera]], iz časov Otomanskega cesarstva pa je najbolj znana [[sevdalinka]]. Prav tako je priljubljena [[pop]] in [[rock]] glasba, znani glasbeniki so: [[Goran Bregović]], [[Davorin Popović]], [[Kemal Monteno]], [[Zdravko Čolić]], [[Edo Maajka]], [[Dino Merlin]] in [[Tomo Miličević]]. Iz časov Jugoslavije so popularne številne pop/rock skupine: [[Bijelo Dugme]], [[Indexi]], [[Plavi Orkestarorkestar]], [[Zabranjeno Pušenjepušenje]]; in sedanji [[Dubioza kolektiv|Dubioza Kolektiv]]. Znani skladatelji klasične glasbe so [[Đorđe Novković]], [[Esad Arnautalić]], in [[Kornelije Kovač]].
 
V zadnjih desetletjih je izredno pribljubljenapriljubljena tudi izrazito komercialna [[turbofolk]] glasba.
 
=== Gastronomija ===