Wikipedija

Veliko Trnovo: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m Upwinxp je prestavil stran Veliko Tǎrnovo na Veliko Trnovo prek preusmeritve: pmm uveljavljeno in prav tako pravilno ime
ime & popravki
Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje
| official_name = Veliko TǎrnovoTrnovo
| native_name = ''Велико Търново''
| nickname =
Vrstica 19:
| subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}}
| subdivision_type1 = [[Bolgarija#Upravna delitev|Okraj]]
| subdivision_name1 = [[Veliko TǎrnovoTrnovo (okraj)|Veliko Trnovo]]
| subdivision_type2 = [[Občina]]
| subdivision_name2 = Veliko TǎrnovoTrnovo
| leader_title =
| leader_name =
Vrstica 48:
}}
 
'''Veliko TǎrnovoTrnovo''' ali '''Veliko TrnovoTărnovo''' ({{jezik-bg|''Велико Търново'', Veliko TǎrnovoTărnovo}}) je mesto ob reki Jantri v severni osednjiosrednji [[Bolgarija|Bolgariji]] in upravno središče province[[Veliko Trnovo (okraj)|okraja Veliko TǎrnovoTrnovo]].
 
Bilo je prestolnica [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] (1185–1396/1422), zato se pogosto omenja kot mesto carjev. Zaradi svoje edinstvene arhitekture je priljubljena turistična destinacija. Stari del mesta stoji na treh gričih - Carevcu, Trapezici in Sveti gori, pod katerimi se vijugajo meandri Jantre. Na Carevcu so palače bolgarskih carjev in patriarhat, patriarhalna stolnica in številne upravne in rezidenčne zgradbe, obdane z debelim obzidjem.
 
Trapezica je znana po številnih cerkvah in rezidencah nekdanjega bolgarskega plemstva. V srednjem veku je bilo Veliko TǎrnovoTrnovo eno od glavnih evropskih kulturnih središč in dalo ime trnovskima šolama za arhitekturo in umetnost. Sedaj je pomembno upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče severne Bolgarije.
 
Leta 2011 je mesto imelo 67.099 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/>
 
==Ime==
Najbolj razširjena teorija o izvoru imen TǎrnovgradTrnovgrad in TǎrnovoTrnovo trdi, da je [[Slovanski jeziki|slovanskega]] izvora in je sestavljeno iz besed ''тръневъ'' (trnev) ali ''тръновъ'' (trnov), ki pomenita trnje ali bodičast, in ''градъ'' (grad), ki pomeni mesto, utrdbo ali trdnjavo. Pridevnik Veliko so mestu dodali leta 1965, ker je bilo v srednjem veku bolgarska prestolnica, hkrati pa ga pomaga razlikovati od Malega TǎrnovegaTrnovega.<ref> Русев, Пеньо, Георги Данчев, Екатерина Сарафова. ''Търновска книжовна школа, 1371 – 1971''. Издателство на БАН, 1974, str. 215.</ref>
 
==Podnebje==
[[Slika:V-tarnovo-gruev2.JPG|left|250px|thumb| Veliko TǎrnovoTrnovo nad reko Jantro]]
 
Veliko TǎrnovoTrnovo ima zmerno podnebje s hladnimi in sneženimi zimami in vročimi poletji. Povprečna najnižja januarska temperatura je okrog -3 °C. Najbolj vroč mesec je avgust s povprečno maksimalno temperaturo 31 °C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 43,1 °C, najnižja pa −28,1 °C. Po nekih neuradnih podakihpodatkih na bi bila najnižja izmerjena temperatura −38 °C.
 
{{Weather box
|location = Veliko TǎrnovoTrnovo, Bolgarija (2000-2013)
|metric first = Y
|single line = Y
Vrstica 130:
==Zgodovina==
===Prazgodovina in antika===
[[Slika:Medieval Tarnovo map SVG.svg|right|thumb|250px| Karta srednjeveškega TǎrnovegaTrnovega na gričih Trapezica in Carevec]]
 
Veliko TǎrnovoTrnovo je eno od najstarejših naselij v Bolgariji z zgodovino, dolgo več kot pet tisočletij. Prve sledove človekove naselitve iz 3. tisočletja pr. n. št. so odkrili na griču Trapezica.<ref>Božidar Dimitrov. ''The Church "The Forty Holy Martyrs"''. National Museum of History, Sofija. Pridobljeno 9. marca 2011.</ref>
 
===Srednjeveška Bolgarija===
Veliko TǎrnovoTrnovo, sprva TǎrnovgradTrnovgrad (Търновград), se je hitro razvijalo in v [[Srednji vek|srednjem veku]] postalo najmočnejša bolgarska trdnjava. Od 12. od 14. stoletja je bilo najpomembnejše politično, gospodarsko, kulturno in versko središče v Bolgariji. V 14. stoletju je bolgarski klerik Gligorij Camblak mesto opisal kot ''»zelo veliko in lepo mesto, obdano z obzidjem in 12.000 do 15.000 prebivalci«''.<ref>Jean W. Sedlar (31. marec 1994). ''East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500''. University of Washington Press. str. 113. ISBN 978-0-295-97290-9.</ref>
 
V 14. stoletju je moč [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] oslabela in TǎrnovoTrnovo so zaradi izjemnega kulturnega vpliva v vzhodni Evropi razglasili za Tretji Rim.
 
Kot prestolnica [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]] je dajalo vtis svetovljanskega mesta z mnogo tujimi trgovci in poslaniki. Ob prevladujočem bolgarskem prebivalstvu je imelo tudi [[Armenci|armensko]], [[Judje|judovsko]] in rimskokatoliško ([[Franki|frankovsko]]) trgovsko četrt. Odkritje treh glav z [[Goti|gotskih]] spomenikov kaže, da je morda imelo tudi katoliško cerkev.<ref>''Търново се перчело с европейски квартали Арменци превземат католическата църква в старопрестолния град''. Bolgarski časopis Standart, 21. junij 2008. Pridobljeno 9. marca 20122.</ref>
Vrstica 144:
[[Slika:Samovodska Charshiya street Veliko Tarnovo Bulgaria.jpg|left|thumb| 200px|Samovodska čaršija v starem delu mesta]]
 
Politična in duhovna rast Velikega TǎrnovegaTrnovega se je po turški zasedbi mesta 17. julija 1393 ustavila. Obleganje je trajalo tri mesece. Obrambo mesta je vodil bolgarski patriarh Evtimij.<ref>McLean, George in drugi (2005). ''Religion in public life: Religion, morality and communication between peoples''. I. CRVP. str. 184.</ref> Tri leta kasneje so Osmani osvojili celo Bolgarsko cesarstvo.
 
Turki so TǎrnovoTrnovo preimenovalo v Tırnova (Trnova). Do konca 17. stoletja je bilo središče bolgarskega odpora proti turškim oblastnikom. V mestu sta se začela dva velika upora proti Turkom, prvi leta 1598 in drugi leta 1686. TǎrnovoTrnovo je bilo najprej glavno mesto sandžaka v [[Rumelija|Rumelijskem ejaletu]], nato v Silistrijskem ejaletu in nazadnje v Donavskem vilajetu.
 
TǎrnovgradTrnovgrad in cela sodobna Bolgarija sta ostala pod osmansko oblastjo do 19. stoletja, ko se je z rastjo narodne in kulturne zavesti okrepilo tudi uporniško gibanje. Leta 1875 in 1876 sta se v mestu začela upora, katerih cilj je bil ustanovitev neodvisne Bolgarske pravoslavne Cerkve. 23. aprila 1876 se je začela aprilska vstaja, ki je označila začetek konca osmanske okupacije. Naslednje leto se je začela [[rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turška vojna]], ki se je končala leta 1878.
 
===Tretja bolgarska država===
7. julija 1877 je ruski general Josip Vladimirovič Gurko osvobodil TǎrnovoTrnovo, s čimer se je končala 480 let dolga oblast Osmanskega cesarstva. Naslednje leto je bila z [[Berlinska pogodba (1878)|Berlinsko pogodbo]] ustanovljena Kneževina Bolgarija z ozemljem med Donavo in Staro planino (Balkan) in prestolnico TǎrnovoTrnovo. 17. aprila 1879 je bila v TǎrnovemTrnovem sklicana prva narodna skupščina, ki je potrdila prvo bolgarsko ustavo, znano kot TǎrnovskaTrnovska ustava. Bolgarski parlament se je, skladno z ustavo, preselil iz TǎrnovegaTrnovega v Sofijo, ki je še danes bolgarska prestolnica.
Popolno neodvisnost Bolgarije je 5. oktobra 1908 v cerkvi Štiridesetih mučencev v TǎrnovemTrnovem razglasil car [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand Bolgarski]] iz dinastije Saxe-Coburg Gotha.
 
Leta 1965 se je mesto z uradnim imenom TǎrnovoTrnovo zaradi bogate zgodovine in pomembnosti preimenovalo v Veliko TǎrnovoTrnovo.
 
===Ljudska republika Bolgarija===
V socialističnem obdobju je Veliko TǎrnovoTrnovo doživelo znatne spremembe. Domneva se, da se je do konca 1940. let v Bolgarsko komunistično partijo (BCP) včlanilo približno 10.000 tǎrnovskihtrnovskih meščanov. Veliko cerkev in zasebnih podjetij je bilo zaprtih, večji industrijski obrati pa so bili nacionalizirani. Na začetku 1950. let je mesto doživelo intenzivno urbanizacijo in se začelo širiti proti zahodu. V tistem času se je porodila tudi ideja, da bi se v severni Bolgariji ustvarilo veliko urbanizirano področje, ki bi zajemalo Veliko TǎrnovoTrnovo, Gornjo Orahovico in Ljaskovec s skupnim imenom Targoljas.
 
Leta 1963 je bila v Velikem TǎrnovemTrnovem ustanovljena Univerza sv. Cirila in Metoda, ki je bila ena od največjih visokošolskih izobraževalnih ustanov v BočgarijiBolgariji. Urbanizacija se je nadaljevala tudi 1970. letih, ko se je v regiji začela širiti gradbena, elektronska, farmacevtska, računalniška in pohištvena industrija. V teh letih sta bili zgrajeni mestni četrti Akacija in Kartala.
 
===Sodobno TǎrnovoTrnovo===
Sodobno Veliko TǎrnovoTrnovo je središče enega od najbolj urbaniziranih področij Bolgarije in eno od nekaj mest z rastočim številom prebivalstva. Je predvsem izobraževalno in kulturno središče in sedež dveh velikih univerz. Mesto je izredno zanimivo tudi za turiste.
 
==Prebivalstvo==
Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2011 je imelo mesto februarja 2011 68.783 prebivalcev, skupaj z okoliškimi naselji pa 88.670 prebivalcev:<ref name=ref1>''NSI, 2011 Population census in the Republic Of Bulgaria'', str. 16 (dokončni podatki)</ref>
 
* Bolgari: 59.649 (95,5 %)
* Turki: 2,225 (3,6 %)
* Romi: 123 (0,2 %)
* drugi: 258 (0,4 %)
* nedoločljivi: 198 (0,3 %)
* Romuni: 100 (0,15 %)
* neopredeljeni: 6,330 (9,2 %)
 
==Mestne znamenitosti==
* Trdnjava [[Carevec]] je srednjeveška utrdba na hribu uz enakim imenom, ki je bila v Drugem bolgarskem cesarstvu od leta 1185 do 1393 glavna trdnjava s carsko rezidenco in sedežem patriarhata.<ref>[http://www.picturesofbulgaria.com/article/tsarevets_archaeological_reserve.html ''Pictures of Bulgaria''].</ref>
 
* [[Trapezica]] je srednjeveška trdnjava na hribu z enakim imenom nasproti trdnjave Carevec. V Drugem bolgarskem cesarstvu je bil na tem mestu zgrajen prvi grad dinastije Asen. V naslednjih letih so se na hrib začeli naseljevati [[bojarji]] in pravoslavna duhovščina. V trdnjavi je bil tudi samostan svetega Ivana Rilskega,<ref>[https://tarnovo.info/en/3752-2/ ''Veliko Tarnovo Info''].</ref> v katerem so bile do leta 1495 tudi svetnikove relikvije.
Vrstica 192:
|Sever = [[Polski Trambeš]]
|Severovzhod = [[Gorna Orjahovica]]
|Vzhod = [[Omurtag (mesto)|Omurtag]] in [[TargovišteTrgovište]]
|Jugovzhod = [[Elena, Bolgarija|Elena]]
|Jug =
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Veliko_Trnovo«