Japonska: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dodana vsebina Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
m Rocni rv |
||
Vrstica 77:
ostalo 7 %}}
'''Japonska''' ([[Japonščina|japonsko]] 日本 ''Nippon'' ali ''Nihon'', formalno 日本国 '''''Nihhon-koku''''' »Japonska
Japonsko otočje sestavlja okoli 7.000 otokov, od katerih predstavljajo štirje največji, [[Kjušu]], [[Šikoku]], [[Honšu]] in [[Hokaido]], 97% kopnega. Država je razdeljena na 47 prefektur in 8 regij.
Vrstica 83:
Arheološke najdbe na otočju segajo v mlajši paleolitik (35.000 pr. n. št.). Prve pisne omembe v kitajskih zgodovinskih spisih segajo v 1. stoletje – stik s Kitajsko je pomembno vplival na japonsko zgodovino. V 16. stoletju je sledilo obdobje [[Sakoku|izolacijske politike]], ki so jo šele leta 1853 prekinile Združene države Amerike z vojaškim pritiskom. Pomembne vojaške zmage in vse močnejši militaristični ustroj v času [[Prva kitajsko-japonska vojna|Prve kitajsko-japonske vojne]], [[Rusko-japonska vojna|Rusko-japonske vojne]] in v [[Prva svetovna vojna|Prvi svetovni vojni]] so privedle do ozemeljskih pridobitev in želje po nadaljnjem širjenju po vzhodni in jugovzhodni Aziji. [[Druga kitajsko-japonska vojna]] in dogodki [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] kot izpolnitvi imperialističnih teženj so se končali z japonsko predajo 15. avgusta 1945, ki je sledila [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|bombardiranju Hirošime in Nagasakija]] z jedrskima bombama. Leta 1947 je bila sprejeta nova ustava, po kateri je Japonska postala ustavna monarhija s cesarjem in dvodomnim parlamentom.
Japonska je članica Združenih narodov, OECD, [[G7]], [[G8]] in [[G20]] ter številnih drugih organizacij. Slovi po tehnološki razvitosti in visoko izobraženi delovni sili z enim najvišjih odstotkov terciarno izobraženih odraslih.<ref name="OECD">{{navedi splet|title=OECD.Stat Education and Training > Education at a Glance > Educational attainment and labor-force status > Educational attainment of 25–64 year-olds|publisher=OECD|url=http://stats.oecd.org}}</ref> Njeno gospodarstvo je tretje največje na svetu nominalno, četrti največji izvoznik in uvoznik. Kljub temu, da se je odrekla pravici do napovedi vojne, vzdržuje sodobno vojsko z osmim največjim proračunom<ref>{{navedi splet|url=http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|title=SIPRI Yearbook 2012–15 countries with the highest military expenditure in 2011|publisher=Sipri.org|accessdate=27.4.2013|deadurl=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100328104327/http://www.sipri.org/research/armaments/milex/resultoutput/15majorspenders|archivedate=28.3.2010|df=mdy-all}}</ref> za samoobrambo in mirovne misije. Prebivalstvo Japonske dosega eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob in visok [[indeks človekovega razvoja]]. Znana je po zgodovinski in sodobni kinematografiji, bogati kulinariki in mnogim prispevkom k razvoju človeštva v znanosti in tehnologiji
== Zgodovina ==
Vrstica 117:
[[Obdobje Taišo|Obdobje vladavine cesarja Tajša]] (1912–1926) je bilo kratkotrajno in krhko demokratično obdobje med vsesplošnim premikom proti fašizmu in totalitarizmu. Pod pretvezo ohranjanja miru so bili sprejeti zakoni, ki so kaznovali politične disidente.
V [[Obdobje Šova|obdobju vladavine cesarja Hirohita]] (1926–1989) se je krepila japonska ekspanzionistična in militaristična nastrojenost. Leta 1931 je Japonska vojska okupirala Mandžurijo, 1933 izstopila iz Društva narodov in se s podpisom [[Trojni pakt|Trojnega pakta]] 27. septembra 1940 pridružila silam osi.<ref>{{navedi splet|title=The Axis Alliance|url=http://www.ibiblio.org/pha/policy/pre-war/361125a.html#3|publisher=iBiblio|accessdate=16.1.2011}}</ref> V [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]] (1937-1945) je Japonska pridobila ozemlja na Kitajskem (tudi glavno mesto [[Nandžing]])<ref>{{navedi splet |url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/PTO/IMTFE/IMTFE-8.html |title=Judgment International Military Tribunal for the Far East, Chapter VIII: Conventional War Crimes (Atrocities) |publisher=iBiblio |date=November 1948}}</ref>, po ameriškem embargu na nafto kot posledica invazije na Francosko Indokino<ref>{{navedi knjigo |first=Roland H., Jr. |last=Worth |title=No Choice But War: the United States Embargo Against Japan and the Eruption of War in the Pacific |publisher=McFarland |year=1995 |pages=56, 86|isbn=0-7864-0141-9}}</ref> je Japonska vojska 7. in 8. decembra 1941 [[Napad na Pearl Harbor|napadla Pearl
Sovjetska invazija Mandžurije leta 1945<ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/this-day-in-history/soviets-declare-war-on-japan-invade-manchuria|title=Soviets declare war on Japan; invade Manchuria |website=History.com|access-date=17.4.2016}}</ref> in [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] je Japonsko prisililo v brezpogojno predajo 15. avgusta 1945.<ref>{{navedi revijo|last=Pape|first=Robert A.|title=Why Japan Surrendered|journal=International Security|year=1993|volume=18|issue=2|pages=154–201|doi=10.2307/2539100|jstor=2539100}}</ref> Vojna je stala države vzhodne in jugovzhodne Azije več 10 milijonov življenj, večina Japonska industrije in infrastrukture je bilo uničene. Kolonijam Japonskega cesarstva je bila vrnjena neodvisnost, vojnim zločincem so sodili na [[Tokijski procesi|Tokijskih procesih]] (izvzeti so bili člani cesarske družine in člani [[Enota 731|Enote za bakteriološke raziskave]]).<ref>{{navedi knjigo|last=Watt|first=Lori|title=When Empire Comes Home: Repatriation and Reintegration in Postwar Japan|publisher=Harvard University Press|year=2010|isbn=978-0-674-05598-8|pages=1–4}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Thomas|first=J.E.|title=Modern Japan|year=1996|publisher=Longman|isbn=0-582-25962-2|pages=284–287}}</ref>
| |||