Balduin Luksemburški: Razlika med redakcijama

'''Balduin Luksemburški''', [[nadškof]] in [[volilni knez]] [[Trier]]ja, [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarski]] [[vikar]], * okrog [[1285]], † [[21. januar]] [[1354]], [[Trier]].

 

Balduin je bil razumen državnik, ki je poleg svojega brata, cesarja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII.]], najbolj zaslužen za vzpon [[Luksemburžani|Luksemburžanov]] med najvplivnejše dinastije v Evropi. Kot [[volilni knez]] [[Trier]]ja je veliko pripomogel k izvolitvi brata za [[Rimsko-nemški kralj|rimsko-nemškega kralja]]. Spremljal ga je na kronanje za [[cesar]]ja v Italijo. Po bratovi smrti je na volitvah novega rimsko-nemškega kralja podprl [[Wittelsbachi|Wittelsbacha]], bavarskega grofa [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludvika IV.]], in z diplomacijo, denarjem in vojsko pomagal Henrikovemu sinu [[Ivan Češki|Ivanu]], da se je obdržal na položaju [[Češka (zgodovinska dežela)|češkega]] kralja. Ni se vpletal v Ludvikove spore s [[papež]]i, ves čas pa se je zavzemal za interese [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstva]], ki pa so se pogosto ujemali z interesi trierske kneževine, ki jo je utrdil in razvil v moderno državo. Dolgo časa je vztrajal v sporu z [[avignon]]sko [[Kurija|kurijo]] in si skušal pridobiti še [[Mainz|majnško]] nadškofijo; umaknil se je šele, ko ga je papež [[Papež Benedikt XII.|Benedikt XII.]] izobčil. Bil je glavni pri uveljavljanju pravice [[Volilni knez|volilnih knezov]], da sami, brez vmešavanja papeža, izvolijo rimsko-nemškega kralja.