|
Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Perinja|Danila Perinje]] s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>.
Med italijansko okupacijo med obema svetovnima vojnama je bilo na območju Kopra ubitih na tisoče Slovencev, več deset tisoč pa jih je moralo zbežati v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000)[http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/Porocilo_SIZKK.pdf] iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/449458606|title=Koprski zapori: s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine: ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane: con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista: nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943|last=Vlasta.|first=Beltram,|last2=1923-2016.|first2=Fortič, Dušan,|last3=Stražar)|date=2008|publisher=Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov|isbn=9789616681032|location=Koper|oclc=449458606}}</ref> s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].
Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31 km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Velik del prometa predstavlja tranzitno blago za [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]]. Pristanišče je usposobljeno za pretovarjanje različnih vrst blaga za kontejnerski promet in promet RO-RO (roll on-roll off), generalno blago, razsuti tovor (žito, rude), tekočine, les in sadje.
Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega inkot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja.
Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knjižnica, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) ter radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanski osnovna šola in gimnazija. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. ▼
▲Kulturne ustanove, ki preraščajo krajevni pomen, so: bogata študijska knjižnica, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) ter radijska in televizijska postaja. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol sta v mestu tudi italijanski osnovna šola in gimnazija. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]].
==Demografija==
|
