Načelo nedoločenosti: Razlika med redakcijama

Načelo nedoločenosti navadno formulirajo tako: če se pripravi več identičnih inačic sistema, se bodo meritve [[lega|lege]] in [[gibalna količina|gibalne količine]] pokoravale znani [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostni porazdelitvi]]; to je eden osnovnih [[postulat]]ov [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Iz meritev lege se lahko izračuna [[standardni odklon]] <math> \delta x\!\, </math>, enako se lahko tudi iz meritev gibalne količine izračuna standardni odklon <math> \delta p\!\, </math>. Ugotovi se lahko, da velja:

 

 

Pri tem je ''h'' [[Planckova konstanta]], π pa število [[pi]]. Nekateri avtorji vzamejo za »nedoločenost« najmanjši interval, v katerega pade 50 [[odstotek|%]] meritev, kar v primeru, da so meritve porazdeljene po [[normalna porazdelitev|normalni porazdelitvi]], vodi k nekaj višji oceni za zmnožek nedoločenosti: ''h''/2π. Opazi se lahko, da je gornja neenakost lahko izpolnjena v vrsti različnih primerov: če je lega ''x'' določena z veliko točnostjo, je gibalna količina ''p'' tem manj natančno določena, in obratno, če je določena gibalna količina ''p'' z veliko točnostjo, tedaj se lege ''x'' ne da določiti prav točno.