Planckova konstanta: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog |
|||
Vrstica 41:
kjer je <math>\delta_{ij}\,</math> [[Kroneckerjeva delta]].
Planck je v začetku upal, da bo končna izpeljava [[Planckov zakon|Planckovega zakona]] za sevanje [[črno telo|črnega telesa]] dala zakon pri vrednosti konstante <math>h = 0</math>. Tako bi lahko oscilator kot nekakšna [[antena]] z elektromagnetnim valovanjem izmenjeval energijo zvezno in poljubno. Merjenja so ga prisilila, da je pustil konstanti neko vrednost. Tako je končno uvidel, da sevanje izmenjuje energijo s steno črnega telesa le v obrokih, in imenoval jih je energijske kvante. Določil je Planckovo konstanto in [[Boltzmannova konstanta|Boltzmannovo konstanto]]:<ref name="
: <math> h = 6,55 \cdot 10^{-34} \, \mathrm{Js} \!\, , </math>
: <math> k_{\rm B} = 1,346 \cdot 10^{-23} \, \mathrm{J/K} \!\, . </math>
Z Boltzmannovo konstanto in z znano [[splošna plinska konstanta|splošno plinsko konstanto]] <math>R_{m}</math> je določil tudi [[Avogadrovo število]], število molekul v [[mol (enota)|kilomolu]], ki ga tedaj še niso tako natančno poznali. Planck je predlagal, da oscilatorji lahko oddajajo energijo nezvezno, sprejemajo pa jo zvezno, saj si ni mogel predstavljati, da oscilator v neki [[točka|točki]] skokovito absorbira kvant, ker se je po klasični predstavi elektromagnetno valovanje prej razširilo na vse strani. Planckovo konstanto je prvi izmeril [[Robert Andrews Millikan|Millikan]] leta [[1913]] z merjenjem zaporne napetosti <math>U</math>.
Vrstica 103:
Diracova konstanta je dejansko pretvorni faktor med [[fazna razlika|fazo]] (v [[radian]]ih) in [[akcija (fizika)|akcijo]] (v Js) kot jo podaja [[Schrödingerjeva enačba]]. Planckova konstanta je podobno pretvorni faktor med fazo (v ciklih) in akcijo. Vse druge uporabe Planckove in Diracove konstante izhajajo iz tega.
==
{{sklici|2|refs=
<ref name="strnad_1982">{{sktxt|Strnad|1982|pp=8}}.</ref>
}}
== Viri ==
* {{
* {{
{{normativna kontrola}}
| |||