Načelo nedoločenosti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/|\Delta --> \delta
Vrstica 9:
== Definicija ==
 
Načelo nedoločenosti navadno formulirajo tako: če se pripravi več identičnih inačic sistema, se bodo meritve [[lega|lege]] in [[gibalna količina|gibalne količine]] pokoravale znani [[verjetnostna porazdelitev|verjetnostni porazdelitvi]]; to je eden osnovnih [[postulat]]ov [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. Iz meritev lege se lahko izračuna [[standardni odklon]] Δ''<math> \delta x''\!\, </math>, enako se lahko tudi iz meritev gibalne količine izračuna standardni odklon Δ''<math> \delta p''\!\, </math>. Ugotovi se lahko, da velja:
 
: <math> \Deltadelta x \Delta, p\delta p \ge \frac{h}{4\pi} \!\, . </math>
 
Pri tem je ''h'' [[Planckova konstanta]], π pa število [[pi]]. Nekateri avtorji vzamejo za »nedoločenost« najmanjši interval, v katerega pade 50 [[odstotek|%]] meritev, kar v primeru, da so meritve porazdeljene po [[normalna porazdelitev|normalni porazdelitvi]], vodi k nekaj višji oceni za zmnožek nedoločenosti: ''h''/2π. Opazi se lahko, da je gornja neenakost lahko izpolnjena v vrsti različnih primerov: če je lega ''x'' določena z veliko točnostjo, je gibalna količina ''p'' tem manj natančno določena, in obratno, če je določena gibalna količina ''p'' z veliko točnostjo, tedaj se lege ''x'' ne da določiti prav točno.
Vrstica 25:
* Najpogosteje navajajo nedoločnostno zvezo med lego in gibalno količino delca v [[prostor]]u:
 
:: <math> \Deltadelta x_ix_{i} \, \Deltadelta p_ip_{i} \geq \frac{h}{4\pi} \!\, . </math>
 
* Za dve pravokotni komponenti operatorja [[vrtilna količina|skupne vrtilne količine]] velja zveza:
 
:: <math> \Deltadelta J_iJ_{i} \Delta, J_j\delta J_{j} \geq \frac{h}{4\pi} \left|\left\langle J_k\right\rangle\right| \!\, . </math>
 
: Pri tem so ''i'', ''j'', ''k'' različni, ''J''<sub>''i''</sub> pa označuje komponento vrtilne količine vzdolž osi ''x''<sub>''i''</sub>.
 
* V učbenikih se najde tudi nedoločnostno zvezo med [[energija|energijočas]]om in [[časenergija|energijo]]om (Mandelštam-Tammova enačba):
:: <math>\Delta Et \Delta, t\delta E \ge \frac{h}{4\pi} \!\, . </math>
 
: Interpretacija te zveze zahteva več previdnosti, saj ni operatorja za čas.